Vrh o podnebnih spremembah COP26
Svetovni voditelji in voditeljice so se med 31. oktobrom in 13. novembrom v Glasgowu (Združeno kraljestvo) sestali na vrhu o podnebnih spremembah – COP26. Toda kaj je COP26 in zakaj so se voditelji in voditeljice sestali?
Kaj je COP26?
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah – COP26 je pomemben dogodek, na katerem so se zbrali voditelji in voditeljice iz vseh držav sveta, da bi se dogovorili o tem, kako pospešiti globalno ukrepanje za rešitev podnebne krize.
Pred skoraj 30 leti so se svetovni voditelji in voditeljice prvič sestali, da bi skupaj obravnavali podnebne spremembe. Združeni narodi so države pozvali, naj podpišejo podnebno konvencijo, s katero bi se zavezale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Od takrat so se države, ki so podpisale konvencijo, uradno imenovane „pogodbenice“, sestajale vsako leto, da bi razpravljale o napredku in izzivih (zaradi pandemije COVID-19 leta 2020 ni bilo zasedanja).
COP je „konferenca pogodbenic“ (ang. conference of the parties) konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). COP26 je 26. zasedanje pogodbenic konvencije, ki ga je gostilo Združeno kraljestvo v partnerstvu z Italijo.
Na zasedanju so pogodbenice pregledale napredek pri izpolnjevanju svojih zavez v okviru cilja iz Pariškega sporazuma, da globalno segrevanje omejijo na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in da si prizadevajo za njegovo omejitev na 1,5 °C.
Zakaj je konferenca COP26 pomembna?
Po mnenju znanstvenikov je omejitev globalnega segrevanja pod 1,5 °C najboljši način za rešitev planeta pred nevarnimi posledicami podnebnih sprememb. Vendar svet trenutno ni na dobri poti, da bi to dosegel, saj se svetovne temperature zvišujejo.
Glede na zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) globalno segrevanje povzroča vse večje, v nekaterih primerih celo nepopravljive spremembe vzorcev padavin, oceanov in vetrov v vseh regijah sveta. V EU in po svetu doživljamo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi, poplave in gozdni požari.
Nujno je treba ukrepati proti podnebnim spremembam. Na COP26 so se sestali svetovni voditelji in voditeljice, da skupaj ukrepajo za omejitev dviga temperature in podnebnih sprememb.
Glavni cilj srečanja COP26 so bili:
- sprejeti zaveze o ambicioznejših ciljih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030
- razpravljati o ukrepih za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb
- povečati financiranje podnebnih ukrepov, predvsem za države v razvoju
Kaj je bilo sporočilo EU za COP26?
EU želi dajati zgled pri vodenju boja proti podnebnim spremembam. Z leti je sprejela nekaj najnaprednejših okoljskih predpisov na svetu in dosegla svoje pretekle cilje glede zmanjšanja emisij. Letos je EU obnovila svoje podnebne ambicije v skladu s pariškim sporazumom, saj se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 %, ta cilj pa je z evropskimi podnebnimi pravili postal pravna obveznost.
Vendar so podnebne spremembe globalna grožnja in EU ne more ukrepati sama.
EU je na COP26 spodbujala druge, naj okrepijo svoje zaveze in ukrepe za zmanjšanje emisij ter povečajo prizadevanja za prilagajanje, da bi lahko cilji Pariškega sporazuma bili doseženi.
EU, ki največ prispeva k mednarodnemu podnebnemu financiranju, izpolnjuje svojo zavezo, da bo državam v razvoju zagotavljala finančna sredstva za pomoč pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb. Poleg tega bo še naprej prispevala k doseganju globalnega cilja, tj. mobilizacije 100 milijard USD na leto do leta 2025. EU poziva druge razvite države, naj tudi same prispevajo k podpori državam v razvoju.
- Svet določil stališče EU za podnebni vrh COP26 (sporočilo za javnost, 6. oktober 2021)
- Svet sprejel sklepe o podnebnem financiranju (sporočilo za javnost, 5. oktober 2021)
- Najnovejši ukrepi politike EU na področju podnebnih sprememb (ozadje)
- Evropski prispevek k podnebnemu financiranju (infografika)
Kdo je zastopal EU na COP26?
EU sta na zasedanju COP zastopala Svet in Evropska komisija. Delegacijo EU je sestavljala skupina uradnikov Sveta in Komisije, ki so jo vodili predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša kot sedanji predsednik Sveta EU.
V imenu Sveta se je zasedanja udeležila Slovenija, ki je v imenu 27 držav članic EU sodelovala v razpravah. Stališče, ki ga je EU kot celota zavzela med pogajanji, je bilo dogovorjeno pred zasedanjem na zadnji seji Sveta za okolje. Cilj pogajanj je bil, da države članice obnovijo svoje zaveze.
Svet ima pomembno vlogo v mednarodnih sporazumih tako z državami, ki niso članice EU, kot z mednarodnimi organizacijami. Njegova naloga je, da potrdi pogajalske smernice in odobri sklenitev sporazumov.
Cilj EU o podnebni nevtralnosti – 5 dejstev
Boj proti podnebnim spremembam je nujen za prihodnost Evrope in sveta. Voditelji in voditeljice EU so leta 2019 podprli cilj, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna. To je bilo skladno z zavezami, ki so jih EU in njene države članice sprejele ob podpisu Pariškega sporazuma leta 2015. Kaj pomeni podnebna nevtralnost in kako bo EU dosegla ta cilj, obenem pa si prizadevala za blaginjo svojih državljanov in državljank?