Najnovejši ukrepi politike EU na področju podnebnih sprememb
Podnebni prehod je ključna prednostna naloga Evropskega sveta in Sveta EU. Uvedba evropskega zelenega dogovora decembra 2019 je dala nov zagon podnebni politiki in ukrepom na ravni EU.
V nadaljevanju je pregled najnovejše zakonodaje in pobud politike EU, povezanih s podnebnimi spremembami.
Pripravljeni na 55
EU v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ pripravlja revizijo svoje zakonodaje na področju podnebja, energije in prometa, da bi sedanjo zakonodajo uskladila s podnebnimi cilji EU za leti 2030 in 2030. Sveženj med drugim vključuje:
- pregled sistema EU za trgovanje z emisijami
- uredbo o porazdelitvi prizadevanj
- direktivi o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti
- uredbo o rabi zemljišč in gozdarstvu
- uredbo o zmanjšanju emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila
Evropska podnebna pravila
Cilj evropskih podnebnih pravil, ki so eden od elementov evropskega zelenega dogovora, je vključitev cilja podnebno nevtralne EU do leta 2050 v zakonodajo. Ministri in ministrice EU za okolje so decembra 2020 na podlagi smernic Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020 dosegli dogovor o splošnem pristopu glede predloga Komisije o evropskih podnebnih pravilih, vključno z novim ciljem EU, da se do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990.
color: inherit; Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so aprila 2021 dosegli začasni politični dogovor o evropskih podnebnih pravilih. Svet je stališče v prvi obravnavi sprejel junija 2021 in zaključil postopek sprejetja.
Evropska podnebna pravila EU zavezujejo k vsaj 55-odstotnemu neto zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (tj. emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. EU si bo prav tako prizadevala doseči večji obseg neto ponorov ogljika do leta 2030.
Z uredbo se ustanavlja Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, ki bo zagotavljal neodvisno znanstveno svetovanje in pripravljal poročila glede podnebnih ukrepov EU. V njej je predviden vmesni podnebni cilj za leto 2040, ki se bo določil v naslednjih letih.
Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam
Ministri in ministrice EU za okolje so junija 2021 odobrili sklepe o sporočilu Komisije o potrditvi nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V strategiji je predstavljena dolgoročna vizija, da EU do leta 2050 postane družba, odporna na podnebne spremembe, ki bo v celoti prilagojena neizogibnim posledicam podnebnih sprememb.
Ukrepi, predvideni v strategiji, so:
- izboljšanje zbiranja in izmenjave podatkov za lažji dostop do znanja o vplivih na podnebje in večjo izmenjavo tega znanja
- sonaravne rešitve za pomoč pri krepitvi odpornosti na podnebne spremembe in zaščiti ekosistemov
- vključevanje prilagajanja v makrofiskalne politike
Ti sklepi določajo politične usmeritve za Komisijo v zvezi z izvajanjem strategije. Zagotavljajo tudi smernice za predložitev sporočila EU o prilagajanju podnebnim spremembam pred konferenco Združenih narodov o podnebjnih spremembah (COP26).
- Svet potrdil novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam (sporočilo za javnost, 10. junij 2021)
- Svet za okolje, 10. junij 2021
Svet je aprila 2020 sprejel novo uredbo za zmanjšanje tveganja za pomanjkanje vode za namakanje kulturnih rastlin. Pravila so zasnovana tako, da bodo Evropi pomagala pri prilagajanju posledicam podnebnih sprememb. Uredba, ki je popolnoma v skladu s krožnim gospodarstvom, olajšuje uporabo očiščene komunalne odpadne vode za namakanje v kmetijstvu, s čimer se izboljšuje razpoložljivost vode in pomaga preprečevati pomanjkanje hrane.
Emisije CO2 iz prometa
Aprila 2019 so bile določene strožje mejne vrednosti emisij za osebna in kombinirana vozila, da bi zagotovili, da se z letom 2030 emisije CO2 iz novih vozil v primerjavi z ravnmi iz leta 2021 v povprečju zmanjšajo:
- za 37,5 % pri osebnih vozilih
- za 31 % pri kombiniranih vozilih
Mejne vrednosti za tovornjake in druga težka vozila so bile sprejete junija 2019. Proizvajalci bodo morali v skladu z novimi pravili zmanjšati emisije CO2 iz novih tovornjakov (v primerjavi z ravnmi iz leta 2019) v povprečju:
- za 15 % od leta 2025
- za 30 % od leta 2030
Sistem EU za trgovanje z emisijami
EU je februarja 2018 sprejela revidirana pravila za sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS). Ogljični trg, vzpostavljen leta 2005, je bil prvi večji in tudi ostaja največji tovrstni trg na svetu. ETS določa, koliko emisij CO2 iz težke industrije in elektrarn je še dopustnih. Skupen obseg dovoljenih emisij je porazdeljen med podjetja v obliki dovoljenj, s katerimi je mogoče trgovati.
EU in Švica sta se decembra 2019 dogovorili, da bosta povezali svoje sisteme trgovanja z emisijami. Ta sporazum bo vzajemno koristen za EU in Švicarsko konfederacijo, saj se lahko s povezovanjem sistemov omejevanja emisij in trgovanja z njimi povečata število razpoložljivih možnosti za zmanjšanje emisij in stroškovna učinkovitost trgovanja z emisijami.
Porazdelitev prizadevanj
Emisije toplogrednih plinov iz sektorjev, ki ne spadajo v področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, ureja tako imenovana uredba o porazdelitvi prizadevanj, ki določa zavezujoče cilje za letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice za obdobje 2021–2030.
Namen uredbe je zagotoviti, da ti sektorji prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Zadevni sektorji vključujejo gradbeništvo, kmetijstvo (emisije, ki niso emisije CO2), sektor ravnanja z odpadki in promet (razen letalskega in mednarodnega ladijskega prometa).
Raba zemljišč in gozdarstvo
Maja 2018 je bila sprejeta nova uredba za boljšo zaščito in upravljanje zemljišč in gozdov. S to uredbo so bile emisije toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) vključene v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.
Čista energija
Proizvodnja in poraba energije povzročata tri četrtine emisij toplogrednih plinov v EU. EU si prizadeva za razogljičenje energetskega sektorja, kar je osrednji element zelenega prehoda.
Svet je decembra 2020 sprejel sklepe o strategijah za energijo iz obnovljivih virov na morju in vodika, ki jih je predlagala Komisija. Ministri in ministrice EU za energijo so na neformalni videokonferenci istega meseca razpravljali o povezovanju energetskega sistema.
Države članice EU morajo predložiti in redno posodabljati svoje nacionalne energetske in podnebne načrte, da bi poročale o svojih prispevkih k ciljem energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter ciljem zmanjšanja emisij. Nacionalni energetski in podnebni načrti so bili uvedeni v okviru strategije za energetsko unijo, prvi tovrstni načrti pa zajemajo obdobje 2021–2030.
Svet je sprejel tudi nadaljnje ukrepe politike v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam in kot del strategije v okviru evropskega zelenega dogovora. Med njimi so mehanizem za pravični prehod, strategija „od vil do vilic“, strategija za biotsko raznovrstnost in evropska industrijska strategija.
Prevzemanje vodilne vloge na področju podnebnih sprememb
EU je odločena, da bo vodila svetovni boj proti podnebnim spremembam. Voditelji in voditeljice EU stremijo k ambicioznemu cilju, da bi Evropa skladno s Pariškim sporazumom do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Države EU želijo s sodelovanjem v prihodnjih desetletjih zagotoviti, da se emisije toplogrednih plinov zmanjšajo na najnižjo možno raven in da se sprejmejo ukrepi za izravnavo vseh ostalih emisij.