Skip to content

Mednarodni sporazumi in vloga Sveta

Več o osrednji vlogi Sveta v mednarodnih sporazumih z državami, ki niso članice EU, regijami zunaj EU in mednarodnimi organizacijami ter o tem, zakaj in kako EU sklepa te sporazume.

Kakšna je vloga Sveta v mednarodnih sporazumih

Svet EU ima osrednjo vlogo pri pogajanjih in sklepanju sporazumov. Vključen je v vse faze postopka, od podelitve pogajalskega mandata pogajalcu (običajno Komisiji) do odobritve podpisa sporazuma in sprejetja končnega sklepa o soglasju EU, da jo sporazum zavezuje.

Svet odločitve v zvezi z mednarodnimi sporazumi večinoma sprejema s kvalificirano večino. S soglasjem pa glasuje na področjih, na katerih je tovrstno glasovanje potrebno za zakonodajo EU, na primer na področju obdavčitve, in za posebne kategorije sporazumov, kot so pridružitveni sporazumi.

Vloga institucij EU pri pogajanjih in sklepanju mednarodnih sporazumov ter postopkovni koraki so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Pri pripravi mednarodnih sporazumov, pogajanjih o njih in njihovi sklenitvi pomagajo številna pripravljalna telesa Sveta, med drugim Odbor stalnih predstavnikov (Coreper), Odbor za trgovinsko politiko in delovne skupine za posebna geografska ali politična področja.

Zakaj EU sklepa mednarodne sporazume

Mednarodni sporazumi so za EU ključnega pomena, saj prispevajo k uresničevanju njenih političnih ciljev, podpirajo njene gospodarske interese in krepijo njen svetovni vpliv z zagotavljanjem spoštovanja njenih vrednot na svetovnem prizorišču.

Zajemajo lahko široka področja, kot so trgovina, sodelovanje in razvoj, ali zadevajo specifična področja politik, na primer ribištvo, carino, promet, znanost in tehnologijo.

Mednarodni sporazumi spodbujajo sodelovanje na svetovni ravni in so bistvenega pomena za ohranjanje stabilnosti, predvidljivosti, varnosti in pravičnosti po vsem svetu. Prispevajo k ohranjanju mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, saj uvajajo skupna pravila in standarde.

Z enotnim delovanjem v okviru Evropske unije imajo države članice EU večjo pogajalsko moč pri sklepanju dogovorov s tretjimi stranmi.

Vrste mednarodnih sporazumov

EU je doslej izpogajala in sklenila več kot 1000 sporazumov z eno ali več državami, ki niso članice EU, ter z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna trgovinska organizacija in Združeni narodi.

EU najpogosteje sklepa:

  • pridružitvene sporazume
  • prostotrgovinske sporazume
  • sporazume o gospodarskem partnerstvu
  • sporazume o partnerstvu in sodelovanju

EU lahko sklepa mednarodne sporazume, če je sklenitev sporazuma:

  • predvidena v Pogodbah
  • potrebna za uresničitev enega od ciljev politike EU, navedenih v Pogodbah
  • določena v pravno zavezujočem aktu EU
  • element, ki bi lahko vplival na skupna pravila ali spremenil njihovo področje uporabe

Mednarodni sporazumi, ki jih sklene EU kot pravna oseba, so za njene institucije in države članice zavezujoči.

So sestavni del pravnih predpisov EU in spadajo v samostojno kategorijo, ki je ločena od primarne (pogodbe EU) in sekundarne zakonodaje (uredbe in direktive). Njihova pravna moč je večja od pravne moči sekundarne zakonodaje in jih mora torej spoštovati.

Začasna prekinitev mednarodnih sporazumov

Svet lahko na predlog Komisije ali visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme sklep o delnem ali popolnem prenehanju uporabe mednarodnega sporazuma ali o prekinitvi sporazuma zaradi posebnih razmer.

Za ponazoritev:

  • začasno prenehanje uporabe sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov z Rusijo v odziv na obsežno invazijo na Ukrajino (2022)
  • začasno prenehanje uporabe sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov z Belorusijo v odziv na hibridne napade, ki jih izvaja Lukašenkova režim (2021)
  • delna prekinitev uporabe sporazuma o sodelovanju s Sirijo v odziv na kršitve človekovih pravic s strani sirskega režima (2011)
  • začasna prekinitev uporabe delov Sporazuma iz Cotonouja z Zimbabvejem zaradi nenehne ogoženosti spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države (2010)

Glej tudi

Zadnja posodobitev: 23. februar 2026