Preverjanje migrantov na mejah EU

Postopek preverjanja vključuje splošen zdravstveni pregled, preverjanje identitete, pregled ranljivosti in varnostno preverjanje za določene državljane in državljanke tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU.

Preverjanje je treba opraviti v omejenem časovnem okviru in običajno v bližini zunanjih meja EU. Traja lahko do sedem dni. Uporablja se za osebe, ki:

• prečkajo zunanjo mejo EU po kopnem, morju ali zraku, vendar ne izpolnjujejo pogojev za vstop
• so bile pripeljane na kopno po operaciji iskanja in reševanja na morju
• so bile prijete na ozemlju EU, potem ko so se sprva izognile kontrolam na zunanji meji; v tem primeru je treba preverjanje zaključiti v treh dneh

Preverjanje vključuje:

Informacije, zbrane med preverjanjem, se preverijo v ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirkah, podatkovnih zbirkah EU in mednarodnih podatkovnih zbirkah v skladu s pravili EU o varstvu podatkov. V okviru preverjanja se zbirajo tudi informacije, ki se lahko uporabijo pri prihodnjem azilnem postopku ali postopku vračanja.

Nacionalni organ po opravljenem preverjanju osebo napoti na organ, ki je pristojen za ustrezen azilni postopek ali postopek vračanja, in mu preda obrazec za preverjanje.

Varstvo temeljnih pravic med preverjanjem

Države članice EU morajo v celotnem postopku preverjanja poskrbeti za spoštovanje temeljnih pravic ter ustreznega prava EU in mednarodnega prava, tudi Listine o temeljnih pravicah in Ženevske konvencije o statusu beguncev.

Vsaka država članica mora vzpostaviti neodvisen spremljevalni mehanizem za nadziranje spoštovanja temeljnih pravic, načela nevračanja, ki preprečuje, da bi se oseba vrnila v državo, v kateri bi lahko bila izpostavljena preganjanju, in pravil o pridržanju, kadar se oseba v postopku preverjanja pridrži.

Osebe, ki se preverjajo, morajo biti obveščene o tem, kako poteka postopek, in o njihovi pravici, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Te informacije se morajo zagotoviti v jeziku, ki ga razumejo oziroma za katerega se razumno domneva, da ga razumejo. Varovati je treba njihove osnovne potrebe ter telesno in duševno zdravje, posebno pozornost pa je treba nameniti otrokom, med drugim z upoštevanjem tega, kaj bi jim koristilo, ter zagotavljanjem informacij na njim prijazen in starosti primeren način.

Pomisleke ali pritožbe v zvezi z morebitnimi kršitvami temeljnih pravic je mogoče prijaviti ustreznim organom za spremljanje. Organizacije in strokovnjaki, ki zagotavljajo svetovanje, morajo imeti tudi učinkovit dostop do oseb, ki se preverjajo.

• Na kratko o zakonodajnih dokumentih: uredba o preverjanju (Evropska komisija)
• Uredba o preverjanju (EUR-Lex)
• Kako poteka preverjanje v praksi? (Frontex)