Turistična industrija

Turistična industrija v številkah

Evropa je vodilna svetovna turistična destinacija, ki jo vsako leto obišče na milijone obiskovalcev. Evropska unija je leta 2024 privabila 758 milijonov obiskovalcev, kar pomeni, da jo je obiskalo 38 % vseh turistov v svetovnem merilu in da je imela znatne gospodarske koristi.

V navedenem letu je turistična industrija ustvarila približno 10 % BDP Unije, z njo pa je bilo povezanih 10 % delovnih mest in 4,6 milijona podjetij, od katerih je 99 % malih in srednjih podjetij.

Zato je turizem za EU strateška industrija, ki prispeva k splošni konkurenčnosti Unije.

Neuravnotežen turizem

Vendar milijoni obiskovalcev, ki vsako leto obiščejo EU, niso enakomerno porazdeljeni med državami članicami ali njihovimi regijami in mesti. Štiri države EU – Španija, Francija, Nemčija in Italija – skupaj ustvarijo več kot 60 % prenočitev.

Geografska in sezonska koncentracija turističnih tokov predstavlja resničen izziv za turistično industrijo, saj to pomeni pritisk na nekatere destinacije („prekomeren turizem“) in zamujene priložnosti za druge („nezadosten turizem“).

Poleg tega vse večje število turistov v nekaterih regijah obremenjuje infrastrukturo, stanovanja in vire, kar lahko povzroči vodni stres, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaženost.

Ta tveganja ogrožajo dolgoročno konkurenčnost turizma, sprejemanje v lokalnih skupnostih in kulturno dediščino.

Turistična industrija se sooča tudi z vrsto dodatnih izzivov.

Vplivi podnebnih sprememb

Turistični ekosistem je vse bolj izpostavljen podnebnim spremembam, vključno z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kar predstavlja sistemska tveganja za gospodarsko in socialno trajnostnost.

Pomanjkanje delovne sile

Gostinski in turistični sektor se soočata s strukturnim pomanjkanjem delovne sile in vrzelmi v spretnostih, kar omejuje njuno splošno privlačnost.

Hiter tehnološki razvoj

Umetna inteligenca ter zbiranje in analiza podatkov lahko opolnomočijo turistične destinacije in potnike.

Geopolitične napetosti in gospodarska negotovost

Turizem je eden od sektorjev, ki so najbolj izpostavljeni zunanjim pretresom, kar vpliva na zaupanje potnikov, v številnih primerih pa tudi na njihovo mobilnost.

Bolj trajnosten in konkurenčen turistični sektor EU

Svet je 28. maja 2026 sprejel sklepe o oblikovanju trajnostnega in konkurenčnega turističnega sektorja za prihodnost s poudarkom na sedmih področjih:

• lokalne skupnosti in socialna enakost
• povezljivost in trajnostna mobilnost
• zeleni prehod in podnebne spremembe
• digitalna preobrazba, podatki in inovacije
• spretnosti in kakovostna zaposlitev
• odpornost, prilagodljivo upravljanje in pripravljenost na krize
• upravljanje na več ravneh

• Svet določil strateške smernice za trajnosten in konkurenčen turistični sektor (sporočilo za javnost, 28. maj 2026)

Uravnotežen turizem

Svet poudarja, da je treba dodatno pozornost – tudi prek nacionalnih in regionalnih politik ter kohezijske politike – nameniti obrobnim, podeželskim, otoškim, gorskim in oddaljenim destinacijam, da bi okrepili regionalno ravnovesje in sprostili njihov turistični potencial.

Angažirane lokalne skupnosti

Svet spodbuja države članice, naj povečajo vključenost skupnosti in socialno enakost, med drugim tako, da:

• zagotovijo smiselno sodelovanje prebivalcev, lokalnih podjetij in turističnih združenj pri oblikovanju in izvajanju strategij za turizem
• spodbujajo turistične modele, ki pravično razširjajo koristi, spoštujejo lokalne kulture in zmanjšujejo nenamerne negativne učinke za prebivalce

Trajnostna in multimodalna mobilnost

Svet poudarja pomen dostopnih, cenovno ugodnih, trajnostnih, multimodalnih in čezmejnih prometnih rešitev, tudi do manj znanih in najbolj oddaljenih regij, ter pomen zmanjšanja ovir za prosto gibanje.

To bo prispevalo k zmanjšanju vpliva prometnega sektorja na okolje in zagotavljanju nemotenega potovanja v korist turistov in prebivalcev.

Pospešitev zelenega prehoda

Pospeševanje ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, varstvo biotske raznovrstnosti in obnavljanje naravnih ekosistemov so nepogrešljivi za ohranjanje privlačnosti in konkurenčnosti turističnih destinacij.

V ta namen Svet med drugim spodbuja:

• bolj regenerativne pristope k turizmu, ki koristijo naravnemu okolju in turističnim destinacijam
• z viri gospodarne, nizkoogljične in krožne poslovne modele v turistični industriji
• upravljanje turističnih tokov in promocijo turističnih proizvodov, ki so odpornejši na vplive podnebnih sprememb
• upoštevanje potreb po prilagajanju infrastrukture, zaščite obalnih območij in morskega okolja ter prometa na območjih, ki so močno izpostavljena tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami

Boljša uporaba digitalnih orodij in podatkov

Na podatkih temelječe upravljanje destinacij in inovativne turistične prakse so ključnega pomena za povečanje konkurenčnosti, trajnostnosti in odpornosti turistične industrije.

Svet zato podpira razvoj inovativnih storitev na področju potovalnih tehnologij in umetne inteligence ter uporabo podatkov za predvidevanje, upravljanje in načrtovanje turističnih tokov, pa tudi merjenje njihovih gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov.

Izpopolnjene spretnosti ter boljša kakovost delovnih mest

Visokokakovostno zaposlovanje, ustrezni delovni pogoji in razvoj spretnosti so bistveni za dolgoročno konkurenčnost in odpornost turističnega sektorja.

V zvezi s tem Svet med drugim spodbuja uporabo:

• vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja in preusposabljanja turističnih delavcev in iskalcev zaposlitve
• instrumentov, ki podpirajo spretnosti in mobilnost delovne sile v turizmu
• orodij za analizo in napovedovanje sezonskih in geografskih vzorcev zaposlovanja
• storitev povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih po vsej EU, tudi za obravnavanje sezonskega povpraševanja in vrzeli v zaposlenosti

Okrepljena pripravljenost in odzivanje na krize

Ker je turizem eden od sektorjev, ki so najbolj izpostavljeni zunanjim pretresom, je skupna zmogljivost za hitro in učinkovito odzivanje bistvena za nadaljnji razvoj sektorja.

Svet zato priporoča:

• razvoj strukturirane ocene tveganja in preprečevanja, načrtovanja ravnanja v nepredvidljivih razmerah in sistemov zgodnjega opozarjanja ter izboljšanje komuniciranja v kriznih razmerah
• uporabo podatkov in sistemov spremljanja v realnem času za upravljanje tokov turistov in dnevnih obiskovalcev ter večjo diverzifikacijo turističnih proizvodov
• podporo destinacijam v smislu krepitve odpornosti in socialne trajnostnosti

Glej tudi

• Preglednica turizma EU (Evropska komisija)