Schengen: Svet priporoča podaljšanje nadzora na notranjih mejah

Svet je 11. novembra 2016 sprejel izvedbeni sklep o priporočilu, ki omogoča podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah.

„Naš glavni cilj je čimprejšnja ponovna vzpostavitev schengenske ureditve. Razmere se izboljšujejo, čeprav še nismo na cilju. Zato bo podaljšanje trajalo le tri mesece, obveznost poročanja pa bo strožja kot v predhodnem obdobju.“

Slovaški minister za notranje zadeve Robert Kaliňák, ki predseduje Svetu

Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška bi morale podaljšati sorazmerni začasni nadzor meja za največ tri mesece od dneva sprejetja sklepa na naslednjih notranjih mejah:

• Avstrija na avstrijsko-madžarski kopenski meji in avstrijsko-slovenski kopenski meji,
• Nemčija na nemško-avstrijski kopenski meji,
• Danska v danskih pristaniščih, ki imajo trajektne povezave z Nemčijo, in na dansko-nemški kopenski meji,
• Švedska v švedskih pristaniščih v južni in zahodni policijski regiji ter na mostu Öresund,
• Norveška v norveških pristaniščih s trajektnimi povezavami z Dansko, Nemčijo in Švedsko.

Zadevne države članice bi morale pred podaljšanjem takšnega nadzora izmenjati mnenja z ustreznimi državami članicami, s čimer bi zagotovile, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Zagotovile naj bi tudi, da se nadzor na notranjih mejah izvaja le v skrajnem primeru, če z drugimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka.

Zadevne države članice bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo.

Mejne kontrole bi morale biti ciljno usmerjene ter po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejene na to, kar je nujno potrebno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti v povezavi s sekundarnim gibanjem migrantov brez urejenega statusa.

Države članice, ki jih izvajajo, bi morale vsak teden preveriti, ali so še zmeraj potrebne, jih prilagoditi stopnji grožnje ter jih odpraviti, kjer je to primerno. Vsak mesec bi morale poročati Komisiji.

Ozadje 

Schengenski ocenjevalni mehanizem, ki je bil vzpostavljen oktobra 2013 z Uredbo Sveta št. 1053/2013 določa, da se uporaba schengenskih pravil preverja z nadzornimi obiski v posameznih državah članicah, pri katerih sodelujejo skupine strokovnjakov iz Komisije in držav članic. Po opravljenih napovedanih ali nenapovedanih obiskih se pripravi schengensko ocenjevalno poročilo, potrdi pa ga Schengenski ocenjevalni odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz držav članic. Če so v poročilu ugotovljene kakršne koli pomanjkljivosti na ocenjenem področju schengenskega pravnega reda, Komisija predloži Svetu v sprejetje priporočila za odpravo pomanjkljivosti.

Komisija je 2. februarja 2016 sprejela schengensko ocenjevalno poročilo za Grčijo ter Svetu predložila priporočilo za odpravo specifičnih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri upravljanju zunanje meje. Svet je 12. februarja 2016 to priporočilo sprejel in Grčiji predlagal, naj sprejme ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti.

Če v treh mesecih po sprejetju priporočila Sveta niso odpravljene vse resne pomanjkljivosti in se sprejeti ukrepi ne izkažejo za zadovoljive, lahko Komisija začne postopek iz člena 29 Zakonika o schengenskih mejah.

Komisija lahko v skladu s členom 29 zakonika predlaga priporočilo, v skladu s katerim se v skrajnem primeru ponovno uvede nadzor na celotni meji ali določenih delih meje ene ali več držav članic; Svet odloči s kvalificirano večino. Ponovni nadzor je mogoče uvesti za največ šest mesecev in ga podaljšati za dodatna šestmesečna obdobja, skupaj pa za največ dve leti.

Kljub znatnemu napredku Grčije v trimesečnem roku ni bilo mogoče ustrezno in v celoti odpraviti vseh ugotovljenih resnih pomanjkljivosti. Komisija je torej 4. maja 2016 ugotovila, da so pogoji za uporabo člena 29 Zakonika o schengenskih mejah izpolnjeni, zato je Svetu predložila priporočilo.

Svet je 12. maja 2016 petim schengenskim državam (Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in Norveški) predlagala, naj za največ šest mesecev ohranijo sorazmerni začasni nadzor na mejah, da bi se odzvale na resno grožnjo ter zaščitile javni red in notranjo varnost v povezavi s sekundarnim gibanjem migrantov z neurejenim statusom.

Komisija je glede na trenutne nestabilne razmere v Grčiji in preostali pritisk v državah članicah, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnega gibanja migrantov, 26. oktobra 2016 poslala predlog, s katerim je petim schengenskim državam priporočila, naj za največ tri mesece podaljšajo začasni nadzor na notranjih mejah.

Dokument: Sklep o priporočilu, ki omogoča podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah bo kmalu na voljo.

• Sklep o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah
• Zakonik o schengenskih mejah
• Schengen Evaluation Mechanism (Regulation 1053/2013)
• Krepitev zunanjih meja EU