Schengensko območje: Svet priporočil podaljšanje nadzora na notranjih mejah

Svet je 7. februarja 2017 sprejel izvedbeni sklep o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah.

Od 11. februarja 2017, ko preneha veljati prejšnji sklep, naj bi Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška za največ tri mesece podaljšale sorazmerni začasni nadzor meja na naslednjih notranjih mejah:

• Avstrija na avstrijsko-madžarski kopenski meji in avstrijsko-slovenski kopenski meji
• Nemčija na nemško-avstrijski kopenski meji
• Danska v danskih pristaniščih s trajektnimi povezavami z Nemčijo in na dansko-nemški kopenski meji
• Švedska v švedskih pristaniščih v južni in zahodni policijski regiji ter na mostu Öresund
• Norveška v norveških pristaniščih s trajektnimi povezavami z Dansko, Nemčijo in Švedsko

Te države, ki so članice schengenskega območja, naj bi pred podaljšanjem takšnega nadzora izmenjale mnenja z ustreznimi državami članicami, s čimer naj bi zagotovile, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Zagotovile naj bi tudi, da se nadzor na notranjih mejah izvaja le v skrajnem primeru, če z drugimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka.

Mejni nadzor naj bi bil ciljno usmerjen ter po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejen na to, kar je nujno potrebno za odziv na resno grožnjo ter zaščito javnega reda in notranje varnosti zaradi nadaljnjega tveganja sekundarnih gibanj neregularnih migrantov.

Države članice, ki izvajajo tak nadzor, naj bi vsak teden preverile, ali je še zmeraj potreben, ga prilagodile stopnji grožnje ter ga postopoma odpravile, kjer je to primerno. O tem naj bi vsak mesec poročale Komisiji in Svetu.

Ozadje

Komisija lahko v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah predlaga priporočilo, v skladu s katerim ena ali več držav članic v skrajnem primeru ponovno uvede nadzor na celotni meji ali določenih delih svoje meje, Svet pa o tem odloča s kvalificirano večino. Ponovni nadzor je mogoče uvesti za največ šest mesecev in ga podaljšati za dodatna šestmesečna obdobja, skupaj pa za največ dve leti.

Komisija je v okviru migracijske krize 4. maja 2016 ugotovila, da so pogoji za uporabo člena 29 Zakonika o schengenskih mejah izpolnjeni, zato je Svetu predložila priporočilo. To je potrebno zaradi resnih pomanjkljivosti pri zagotavljanju učinkovitega nadzora na nekaterih delih zunanje meje EU, kar ogroža delovanje celotnega schengenskega območja.

Svet je 12. maja 2016 petim najbolj prizadetim schengenskim državam (Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in Norveški) priporočil, naj za največ šest mesecev ohranijo sorazmerni začasni nadzor na mejah, da bi se odzvale na resno grožnjo ter zaščitile javni red in notranjo varnost zaradi sekundarnih gibanj neregularnih migrantov.

Svet je glede na trenutne nestabilne razmere in nadaljnji pritisk na države članice, ki so najbolj prizadete zaradi teh gibanj, 11. novembra 2016 priporočil, naj navedene države članice za največ tri mesece podaljšajo sorazmerni začasni nadzor na notranjih mejah.

Komisija je 25. januarja 2017 sprejela predlog izvedbenega sklepa Sveta, v katerem je zapisano priporočilo petim schengenskim državam, naj še za največ tri mesece podaljšajo začasni nadzor na notranjih mejah.

• Izvedbeni sklep Sveta o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah
• Zakonik o schengenskih mejah
• Krepitev zunanjih meja EU