Akt o neto ničelni industriji: Svet in Parlament dosegla dogovor za spodbujanje zelene industrije EU

To sporočilo za javnost je bilo spremenjeno 16. februarja 2024, in sicer je dodano končno besedilo začasnega dogovora.

Svet in Evropski parlament sta danes dosegla začasni dogovor glede uredbe o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij, bolj znane pod imenom „akt o neto ničelni industriji“. Cilj uredbe je spodbuditi industrijsko uvajanje neto ničelnih tehnologij, potrebnih za doseganje podnebnih ciljev EU, in sicer z izkoriščanjem moči enotnega trga za utrditev vodilnega položaja Evrope na področju industrijskih zelenih tehnologij.

V skladu z današnjim dogovorom bo na voljo enoten seznam neto ničelnih tehnologij z merili za izbiro strateških projektov na področju tistih tehnologij, ki bodo več prispevale k razogljičenju.

Z aktom o neto ničelni industriji želimo našo industrijo podpreti pri njenem prehodu. Akt o neto ničelni industriji je pomemben korak pri ustvarjanju potrebnega ekosistema za spodbujanje proizvodnje čistih tehnologij. Evropa je zakorakala na pot do čistejše in bolj trajnostne prihodnosti evropske industrije. Zdaj je pravi čas, da Evropa ponovno prevzame vodilno vlogo na svetovnem prizorišču, kar zadeva čiste tehnologije, in vzpostavi industrijski sektor, ki bo konkurenčen in okolju prijazen ter ki bo zagotavljal nova delovna mesta.

Jo Brouns, flamski minister za gospodarstvo, inovacije, delo, socialno ekonomijo in kmetijstvo

Prispevek industrije k podnebni nevtralnosti

Cilj akta o neto ničelni industriji je omiliti pogoje za naložbe v zelene tehnologije s poenostavitvijo postopkov izdaje dovoljenj in podpiranjem strateških projektov. Predlagan je tudi lažji dostop do trga za strateške tehnološke proizvode, izboljšanje spretnosti evropske delovne sile v teh sektorjih (zlasti z ustanovitvijo akademij za neto ničelno industrijo) in oblikovanje platforme za usklajevanje ukrepov EU na tem področju.

Za spodbujanje inovacij je v aktu o neto ničelni industriji predvidena tudi vzpostavitev ugodnih regulativnih okvirov za razvoj, testiranje in vrednotenje inovativnih tehnologij (t. i. regulativni peskovniki).

Napredek pri doseganju ciljev industrijskega akta o ničelni stopnji neto emisij se bo meril na podlagi dveh okvirnih referenčnih vrednosti, in sicer na podlagi doseganja 40 % proizvodnje, potrebne glede na potrebe EU po strateških tehnoloških proizvodih, in razvoja teh proizvodov v primerjavi s svetovno proizvodnjo (sončni fotovoltaični paneli, vetrne turbine, baterije in toplotne črpalke). V predlogu je določen tudi poseben cilj za zajemanje in shranjevanje CO2, tj. da bi do leta 2030 dosegli letno operativno zmogljivost vbrizgavanja 50 milijonov ton.

Glavni elementi dogovora

Začasni dogovor podpira glavne cilje akta o neto ničelni industriji, ki ga je Komisija predlagala pred manj kot enim letom, hkrati pa uvaja več izboljšav, kot so racionalizirana pravila o postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj, vzpostavitev neto ničelnih industrijskih dolin ter večja jasnost glede meril za javno naročanje in dražbo.

Področje uporabe in seznam tehnologij

Namen nove uredbe je vlagateljem in predlagateljem projektov za proizvodnjo neto ničelnih tehnologij zagotoviti gotovost in manj stroge pogoje. Projekti, za katere se je izkazalo, da imajo večji potencial za razogljičenje, bodo imeli koristi od pospešenih postopkov izdajanja dovoljenj za gradnjo ali širitev, poleg tega pa bodo deležni smernic za dostop do financiranja.

Glede na pravico držav članic, da lahko izbirajo med različnimi viri energije, jim kot strateških projektov ne bo treba priznati tistih projektov, ki temeljijo na tehnologiji, ki ni del mešanice energijskih virov države članice.

Hitri postopki izdaje dovoljenj

Rok za izdajo dovoljenja za gradnjo ali širitev velikih projektov za proizvodnjo neto ničelnih tehnologij (več kot 1 gigavat) in projektov, ki se ne merijo v gigavatih, bo največ 18 mesecev. Za manjše projekte (manj kot 1 gigavat) bo rok za izdajo dovoljenja 12 mesecev. Za strateške projekte bodo določeni krajši roki. Poleg tega in neodvisno od rokov bo postopek zagotovil, da bodo taki projekti varni, zaščiteni in okoljsko trajnostni ter skladni z okoljskimi, socialnimi in varnostnimi zahtevami.

Industrijske doline

Prihodnja uredba bo spodbujala razvoj „dolin“ za pospešeno uvajanje neto ničelnih tehnologij (območij, na katerih je zgoščenih več podjetij, ki se ukvarjajo z določeno tehnologijo). Cilj teh dolin je ustvariti grozde neto ničelnih industrijskih dejavnosti, da bi povečali privlačnost EU kot lokacije za proizvodne dejavnosti in dodatno racionalizirali upravne postopke za vzpostavitev neto ničelne proizvodne zmogljivosti. Prispevale bodo k ponovni industrializaciji regij.

Javno naročanje

Pravila, ki urejajo način, kako bodo javni organi naročali blago, dela in storitve, povezane s strateškimi neto ničelnimi tehnologijami, so zasnovana tako, da se bolje zagotovi, da so zahteve pregledne, izvedljive in usklajene ter da je oskrba s temi tehnologijami v EU diverzificirana, hkrati pa je zagotovljena zadostna prožnost za javne naročnike.

Danes dogovorjeni akt ureja uporabo programov, ki spodbujajo nakup proizvodov neto ničelne tehnologije, ter opredeljuje prispevke k trajnostnosti in odpornosti v postopkih javnega naročanja. Prispevek k okoljski trajnostnosti bo obvezna minimalna zahteva, prispevek k odpornosti pa se bo uporabljal, če bo odvisnost tretje države od določene strateške neto ničelne tehnologije (ali njenih komponent) znašala več kot 50 %. To merilo se bo upoštevalo le, če bo Komisija najprej ocenila stopnjo odvisnosti določene tretje države od posamezne tehnologije.

Če bo uporaba prispevka k odpornosti in trajnostnosti povzročila nesorazmerne stroške ali če ne bodo predložene nobene ustrezne ponudbe ali prijave, se bodo lahko javni naročniki odločili, da teh meril ne bodo uporabili.

Dražbe za uvajanje obnovljivih virov energije

Začasni dogovor določa, da bo država članica, ki načrtuje dražbo za uporabo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, lahko uporabila predizbirna merila in merila za dodelitev, ki niso povezana s ceno, kot so okoljska trajnostnost, prispevek k inovacijam ali vključevanje energetskih sistemov. Ta merila se bodo morala uporabljati za vsaj 30 % količine, prodane na dražbi na leto na državo članico.

Komisija bo opredelila merila za javno naročanje ter dražbe in na podlagi ocene delovanja sistema revidirala količine, prodane na dražbi.

Naslednji koraki

Začasni dogovor, dosežen z Evropskim parlamentom, morata zdaj potrditi in formalno sprejeti obe instituciji.

Ozadje

Akt o neto ničelni industriji je ena od treh ključnih zakonodajnih pobud industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, skupaj z aktom o kritičnih surovinah in reformo zasnove trga z električno energijo, da bi povečali konkurenčnost evropske neto ničelne industrije in podprli hiter prehod na podnebno nevtralnost.

Voditelji in voditeljice držav ali vlad so v sklepih z dne 26. in 27. oktobra 2023 pozvali Svet in Evropski parlament, naj hitro dosežeta dogovor glede akta o neto ničelni industriji, da bi ga lahko dokončno oblikovali pred koncem sedanjega zakonodajnega cikla.

Komisija je predlog predložila 16. marca 2023. Evropski parlament je stališče sprejel 21. novembra 2023, Svet pa je splošni pristop sprejel 7. decembra 2023.

• Kompromisno končno besedilo z namenom sklenitve dogovora

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Industrijska politika EU (ozadje)
• Evropski zeleni dogovor (ozadje)