"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za ekonomske in finančne zadeve, 12. junij 2026
Glavni rezultati
Ob zaključku našega predsedovanja z zadovoljstvom gledam na prispevek Cipra na področju gospodarskih in finančnih zadev. Poleg drugih dosežkov smo uspeli zagotoviti prelomni sveženj posojil za Ukrajino v višini 90 milijard evrov, dosegli dogovor o posodobitvi carinskega okvira EU ter dosegli napredek pri svežnju o povezovanju trgov in nadzoru, ki je za voditelje in voditeljice EU eden izmed ključnih rezultatov. Z vsemi temi prizadevanji smo izpolnili naš končni cilj predsedovanja: bolj avtonomna Unija, odprta svetu.
Makis Keravnos, ciprski minister za finance
Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah
Svet je pred pogajanji z Evropskim parlamentom dosegel dogovor o stališču glede krepitve mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), tj. orodja EU za boj proti selitvi virov CO₂ in spodbuditev razogljičenja na svetovni ravni.
Z novim okvirom bi se področje uporabe CBAM razširilo na nove proizvode, hkrati pa bi se odpravile vrzeli, ki bi se lahko uporabile za izogibanje sistemu.
EU ostaja zavezana zmanjšanju podnebnih emisij v Uniji in po svetu. Za dosego tega cilja pa sta ključnega pomena krepitev CBAM in odprava vrzeli, s pomočjo katerih se lahko izogiba pravilom. Danes dogovorjeno stališče je prvi korak k povečanju zanesljivosti sistema.
Makis Keravnos, ciprski minister za finance
CBAM, ki deluje od 1. januarja 2026, določa pošteno ceno ogljika, izpuščenega med proizvodnjo uvoženega blaga v najbolj ogljično intenzivnih sektorjih – železo in jeklo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik –, ter spodbuja čistejšo industrijsko proizvodnjo v državah, ki niso članice EU.
Svet je poleg drugih izboljšav prvotnega predloga Komisije za okrepitev CBAM izpopolnil seznam novih proizvodov, za katere bi se mehanizem uporabljal, in Komisijo pooblastil za izvedbo letnega pregleda proizvodov nižje v vrednostni verigi, ki bi jih bilo mogoče v prihodnosti uvrstiti na seznam. Prav tako je natančneje opredelil postopek, ki ga je treba upoštevati pri odločanju o izvzetju določenega blaga iz okvira CBAM v primeru resnih in nepredvidenih okoliščin na notranjem trgu.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja glede svežnja ukrepov za povezovanje in nadzor trga, ki je ključen element unije prihrankov in naložb. Dogovor o tem svežnju je eden od ciljev iz načrta „Ena Evropa, en trg“.
Cilj osnutka zakonodaje je poglobiti povezovanje kapitalskih trgov EU z odpravo ovir za čezmejno opravljanje naložbenih dejavnosti in krepitvijo učinkovitosti nadzora. To bo pripomoglo k povečanju konkurenčnosti EU z mobilizacijo zasebnih prihrankov.
Osnutek pravil zajema zlasti ukrepe za krepitev vloge Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), tudi s krepitvijo njegove vloge pri nadzoru na ravni EU na dogovorjenih področjih, kot so pomembne centralne nasprotne stranke, centralne depotne družbe in mesta trgovanja, ter z reformo njegovega upravljanja.
Med razpravo so številni ministri in ministrice podprli nadzor ESMA nad pomembnimi čezmejnimi udeleženci na trgu v EU in poudarili, da bi moral biti tak nadzor usmerjen v subjekte z resnično čezmejnim in/ali sistemskim pomenom.
Več ministrov in ministric je poudarilo, da je treba opredeliti sorazmerna, objektivna in pregledna merila za določanje pomembnosti, ki zagotavljajo enako obravnavo vseh subjektov, tudi ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Spet drugi so pozvali k nadaljnji obravnavi predlaganega merila za skupine. Številni ministri in ministrice so poudarili, da je treba preprečiti povečanje upravnih bremen in stroškov za podjetja.
Kar zadeva upravljanje, so ministri razpravljali o delitvi odgovornosti med predlaganim izvršnim odborom organa ESMA in že obstoječim odborom nadzornikov. V skladu s predlogom Komisije bi novi izvršni odbor sestavljalo pet članov, osredotočal pa bi se na nadzorne naloge. Že obstoječi odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo predstavniki iz vsake države članice EU, bi ohranil širšo strateško vlogo in bi lahko nasprotoval nekaterim najpomembnejšim odločitvam izvršnega odbora.
Medtem ko so nekatere države članice podprle predlog Komisije o močni vlogi izvršnega odbora za zagotovitev trdnega in učinkovitega nadzornega odločanja na ravni EU, so številni ministri in ministrice poudarili, da je treba ohraniti pomembno vlogo pristojnih nacionalnih organov in odbora nadzornikov, tudi z ustreznim sodelovanjem pri nadzornem odločanju.
Ministri in ministrice so sprejeli dva sklepa v okviru Pakta za stabilnost in rast, tj. pravil EU, katerih namen je zagotoviti, da si države članice EU prizadevajo za zdrave javne finance in usklajujejo svoje fiskalne politike.
Prvič, Svet je sklenil zaključiti ali razveljaviti postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Malto, ki se je prvič začel leta 2024.
Odločitev o razveljavitvi je bila upravičena, saj se je javnofinančni primanjkljaj Malte uspešno in trajno zmanjšal pod 3 % BDP.
Drugič, Svet je aktiviral nacionalno odstopno klavzulo v okviru Pakta za stabilnost in rast za Španijo. Ukrep bo Španiji pomagal pri prehodu na višje obrambne izdatke na nacionalni ravni, ne da bi bila pri tem ogrožena vzdržnost njenega dolga.
Nacionalna odstopna klavzula državi članici omogoča začasno odstopanje od proračunskih zahtev v odziv na izjemne okoliščine, na katere ne more vplivati, hkrati pa zagotavlja vzdržnost dolga.
Pred tem so bile zahteve za aktivacijo nacionalne odstopne klavzule odobrene za 17 drugih držav članic.
Komisija je predstavila pomladanski sveženj evropskega semestra 2026, ki je bil sprejet 3. junija.
Sveženj vsebuje specifična priporočila za vse države članice glede njihovih ekonomskih in socialnih politik, politik zaposlovanja ter strukturnih in proračunskih politik. Svet naj bi ta specifična priporočila za države sprejel julija.
Ministri in ministrice so na podlagi najnovejših informacij Komisije izmenjali mnenja o stanju v zvezi z gospodarskimi in finančnimi posledicami agresije Rusije proti Ukrajini. Ta točka se redno pojavlja na dnevnem redu sej Sveta ECOFIN.
Svet je sprejel izvedbene sklepe o odobritvi ciljno usmerjenih sprememb, ki so jih predložile Belgija, Poljska, Portugalska, Slovaška in Španija v zvezi s svojimi načrti za okrevanje in odpornost.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je obsežen program finančne podpore EU v odziv na izzive, s katerimi se je moralo evropsko gospodarstvo soočiti zaradi pandemije COVID-19. Je osrednji del instrumenta NextGenerationEU, začasnega instrumenta za okrevanje, ki Komisiji omogoča, da zbere finančna sredstva za pomoč pri odpravljanju neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija.
Da bi države članice lahko izkoristile ta instrument, morajo Komisiji predložiti načrte za okrevanje in odpornost, v katerih navedejo reforme in naložbe, ki jih nameravajo izvesti do konca avgusta 2026.
Doslej je bilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih približno 426 milijard EUR.
Svet je kot točko brez razprave odobril polletno poročilo Sveta ECOFIN Evropskemu svetu o davčnih vprašanjih, v katerem sta povzeta napredek, ki je bil dosežen v Svetu med ciprskim predsedovanjem (januar–junij 2026), in stanje v zvezi z najpomembnejšimi vprašanji na področju obdavčitve, o katerih trenutno potekajo pogajanja.
Ministri in ministrice so sprejeli tudi sklepe o napredku, ki ga je v istem časovnem okviru dosegla Skupina EU za kodeks ravnanja na področju obdavčitve podjetij.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih: