"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve se je začel z razpravo o kopičenju ruskih vojaških sil na meji z Ukrajino.
Evropska unija enotno in odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Ministri in ministrice so danes zelo jasno povedali, da bo imela vsakršna agresija zoper Ukrajino politične posledice in visoke gospodarske stroške za Rusijo.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
EU tesno usklajuje svoje stališče s čezatlantskimi in podobno mislečimi partnerji ter bo to vprašanje ponovno obravnavala na zasedanju Evropskega sveta 16. decembra.
Ministri in ministrice so nato pregledali razmere v Belorusiji v luči nedavno dogovorjenega petega vala sankcij. Prevladalo je mnenje, da so omejevalni ukrepi, uvedeni zaradi izkoriščanja migrantov v politične namene, prinesli rezultate. Represija, ki jo v državi izvaja Lukašenkov režim, se kljub temu poslabšuje in število političnih zapornikov se je povečalo na več kot 900. Ministri in ministrice so ponovno poudarili, da je EU solidarna z belorusko družbo in jo bo še naprej podpirala.
Svet je razpravljal tudi o vprašanju Varoše in učinku enostranskih ukrepov, ki so jih v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta ZN julija 2021 sprejeli turški Ciprčani in Turčija. Države članice so izrazile solidarnost s Ciprom in podporo pogajalskemu procesu pod vodstvom ZN ter novemu posebnemu predstavniku generalnega sekretarja ZN in vodji mirovnih sil ZN na Cipru Colinu Stewartu.
Dogovorjeno je bilo, da bo Coreper nadalje ocenil obravnavane možnosti, ki vključujejo vzpostavitev posebnega režima sankcij, usmerjenega na osebe in subjekte, ki so neposredno vpleteni v odprtje dela četrti Varoša po juliju 2021. Ministri in ministrice so ponovno poudarili, da je bistvenega pomena, da se Turčija ponovno resno vključi v proces ZN in se vzdrži vseh ukrepov, ki bi dodatno poslabšali razmere na terenu.
Izmenjava mnenj o Etiopiji je pokazala, da se je konflikt v državi še poslabšal in povzročil uničujočo humanitarno krizo, zaradi česar je ogrožena ne le stabilnost Etiopije, temveč celotne regije. Ministri in ministrice so se strinjali, da lahko samo politična rešitev preusmeri sedanja negativna in nevarna dogajanja ter da bi morale biti ambicije EU še naprej usmerjene predvsem v dosego premirja in pritegnitev strani k pogajalski mizi.
Odnosi med EU in Afriko
Svet je razpravljal o odnosih EU z Afriko pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta in v okviru priprav na 6. vrh EU-Afriška unija, ki bo februarja 2022 v Bruslju.
V razpravi je bilo poudarjeno, da bi bila EU lahko bolj konkretna, praktična, prepoznavna in operativna pri odnosih z afriškimi partnerji.
Ključna področja za okrepljeno sodelovanje so odziv na pandemijo COVID-19, distribucija cepiv, mir, varnost in upravljanje, zeleno in digitalno okrevanje s pobudami v okviru portala Global Gateway ter boljše sodelovanje v večstranskih forumih.
Srednja Azija
Svet je izmenjal mnenja o Srednji Aziji s posebnim poudarkom na krepitvi ambicij EU v tej regiji.
EU si močno prizadeva za okrepitev političnega sodelovanja s Srednjo Azijo ter za to, da bi se ta regija razvila kot odpornejši, uspešnejši in tesneje povezan gospodarski in politični prostor. Takšno zanimanje za tesnejše sodelovanje podpirajo tudi partnerji v tej regiji. Med možnimi področji okrepljenega sodelovanja so spodbujanje zelenega in trajnostnega okrevanja po pandemiji COVID-19 – na primer prek vodilnih projektov portala Global Gateway – ter obvladovanje posledic razmer v Afganistanu in drugih izzivov, povezanih z varnostjo. Pomembno je tudi sodelovanje na področjih podjetništva in naložb, pa tudi človekovih pravic, demokracije, pravne države in upravljanja.
Venezuela
Ministri in ministrice so se seznanili z rezultati venezuelskih regionalnih in občinskih volitev, ki so potekale 21. novembra 2021, ter glavnimi ugotovitvami misije EU za opazovanje volitev, ki jih je predstavila glavna opazovalka misije za opazovanje volitev, poslanka Evropskega parlamenta Isabel Santos.
Ministri in ministrice so se strinjali, da bo EU še naprej spodbujala demokratično tranzicijo v Venezueli. Končni cilj ostaja rešitev krize pod vodstvom Venezuele, ki bi privedla do verodostojnih, vključujočih in preglednih volitev na vseh ravneh.
Sklepi Sveta in druge sprejete odločitve
Svet je odobril sprejel sklepe o paktu o civilnih vidikih skupne varnostne in obrambne politike.
Sprejel je tudi nov režim sankcij, na podlagi katerega se kaznujejo osebe in subjekti, ki ovirajo politično tranzicijo v Maliju, ter omejevalne ukrepe proti osebam in subjektom, povezanim s skupino Wagner Group. Dejavnosti te skupine odražajo rusko strategijo hibridnega vojskovanja, predstavljajo grožnjo in ustvarjajo nestabilnost v številnih državah po svetu.
Sankcije bodo zadevale samo skupino Wagner Group, tri podjetja, povezana z njo, in osem vojaških operativcev, odgovornih za hude kršitve človekovih pravic ali dejavnosti destabilizacije razmer v Ukrajini, Siriji, Libiji, Srednjeafriški republiki, Sudanu in Mozambiku.
Ministri in ministrice za zunanje zadeve bodo med neformalnim delovnim kosilom s katarskim podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve Mohamedom bin Abdulrahmanom Al-Tanijem izmenjali mnenja o Afganistanu.
Katar ima strateško vlogo pri reševanju razmer v Afganistanu, saj olajšuje stike EU s talibanskimi začasnimi organi, zagotavlja varen prehod za tiste, ki potrebujejo pomoč, in olajšuje dostavo humanitarne pomoči. V razpravi je bilo poudarjeno skupno razumevanje, da je potrebna določena stopnja operativnega sodelovanja z začasno talibansko vlado, vendar to ne pomeni, da se jim s tem prizna kakršna koli legitimnost. Sodelovanje je odvisno od napredka talibanov pri izpolnjevanju petih meril, ki jih je Svet opredelil septembra 2021.
Svet je brez razprave sprejel tudi točke s seznama nezakonodajnih točk pod „A“.