"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o ruski agresiji proti Ukrajini, seje pa se je osebno udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sybiha, ki je predstavil razmere na terenu, najnujnejše prednostne naloge Ukrajine in trenutno diplomatsko dogajanje.
Nato je razpravljal o tem, kako povečati pritisk na Rusijo, tudi z 19. svežnjem sankcij.
Ukrajina je že od februarja pripravljena na brezpogojno prekinitev ognja, vendar Rusije mir ne zanima zares. Vsi podpiramo prizadevanja predsednika Trumpa za končanje vojne, vendar se bo Putin resno pogajal le, če bo menil, da izgublja.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet se je nato v razpravi osredotočil na vprašanje, kako še bolj podpreti Ukrajino, tako vojaško kot finančno, tudi z uporabo imobiliziranih sredstev, in pa v kontekstu nedavnih ruskih napadov na energetsko infrastrukturo in priprav na zimo.
Kot je povedal minister Sybiha, se ruski teroristični napadi na energetsko omrežje stopnjujejo. Rusija si prizadeva civilistom povzročiti čim večjo škodo. Evropsko komisijo smo danes pozvali, naj predlaga dodatne ukrepe, s katerimi bi bolje podprli energetsko varnost Ukrajine. Države članice so se tudi dogovorile, da bodo stopile v stik s tretjimi državami, da bi zagotovile opremo za popravila in povečale dobavo plina Ukrajini.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Visoka predstavnica se je nato dotaknila moskovske flote v senci in napovedala odločnejše evropske odzive proti njej in boljše usklajevanje.
Nazadnje je visoka predstavnica obvestila Svet, da se je doslej 26 držav članic zavezalo, da bodo postale članice posebnega sodišča za kazniva dejanja agresije proti Ukrajini.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o odnosih med EU in indijsko-pacifiško regijo ter odobrilsklepe o Indiji in sklepe o indijsko-pacifiški regiji.
Ta regija je ključna partnerica Evropske unije. Skupaj predstavljamo več kot 70 odstotkov svetovne trgovine z blagom in storitvami. Naslednji mesec bomo v Bruslju gostili ministrski forum EU in indijsko-pacifiške regije, na katerem se bo zbralo približno 80 delegacij, kar pomeni, da bo to eno največjih diplomatskih srečanj v Evropi letos. To odraža našo zavezanost tesnejšemu sodelovanju s partnerji na področju trgovine, tehnologije in varnosti.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o razmerah na Bližnjem vzhodu glede na dogovor o prvi fazi celovitega načrta za končanje konflikta v Gazi, ki ga je 29. septembra predstavil predsednik Trump, in dogovor o začetku prve faze njegovega izvajanja 10. oktobra, ki vključuje prekinitev ognja.
Na Bližnjem vzhodu je prekinitev ognja v Gazi ravnokar pod prvim težkim stresnim testom. Ker Hamas napada palestinske civiliste in zavrača razorožitev, prekinitev ognja postaja vse bolj krhka. EU je največja finančna podpornica Palestinske uprave in največja donatorka humanitarne pomoči v Gazi. Naša misija za pomoč na meji je pripravljena na napotitev.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je razpravljal o tem, kako lahko EU najbolje podpre mirovni načrt, tudi z zagotavljanjem dodatne podpore pri upravljanju in obnovi. Ministri in ministrice so razpravljali tudi o ukrepih, ki jih je Evropska komisija predlagala v zvezi z Izraelom.
Povsem jasno je, da so se s prekinitvijo ognja okoliščine spremenile. Vendar če ne bomo opazili dejanskih in trajnih sprememb na terenu, vključno s tem, da v Gazo prispe več pomoči, so zagrožene sankcije še vedno na mizi.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Med aktualnimi zadevami je visoka predstavnica omenila Republiko Moldavijo in izid nedavnih volitev, v katerih se je pokazala trdna podpora za evropsko prihodnost. Svet je razpravljal o pridobljenih izkušnjah in se dogovoril, da bo sprožil pobudo za nadaljnjo posodobitev metod spremljanja volitev.
Visoka predstavnica je ministre in ministrice seznanila z najnovejšim dogajanjem, kar zadeva razmere v Gruziji, vključno z občinskimi volitvami, ki so potekale 4. oktobra 2025, in trenutnim nazadovanjem na področju demokracije. Poudarila je, da bo Komisija še letos predstavila svoje poročilo o mehanizmu za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, na podlagi katerega bodo lahko ministri in ministrice razmislili o prihodnjih ukrepih.
Svet se je seznanil z razmerami v Sudanu in odobril sklepe o razmerah v državi.
Ministrsko srečanje o medregionalni varnosti in povezljivosti
Visoka predstavnica je po seji Sveta za zunanje zadeve sklicala ministrsko srečanje o medregionalni varnosti in povezljivosti ter nanj povabila komisarko Kos in komisarja Síkelo.
Na srečanju so se zbrali ministri in ministrice EU, držav vzhodnega partnerstva ter črnomorskih in srednjeazijskih držav, da bi skupaj dosegli napredek pri medregionalni agendi za povezljivost in okrepili regionalno stabilnost.
Ministrsko srečanje je potekalo v dveh delih: prvi del, na katerem so sodelovale države članice EU, Armenija, Azerbajdžan, Republika Moldavija, Turčija in Ukrajina, je bil posvečen varnosti, stabilnosti in odpornosti v črnomorski regiji; na drugem so sodelovale države članice EU, države vzhodnega partnerstva ter črnomorske in srednjeazijske države in se osredotočile na skupne priložnosti in izzive pri sodelovanju na področju medregionalne povezljivosti.
