Zagrebški vrh EU-Zahodni Balkan, 6. maj 2020

Glavni rezultati

Vrh EU-Zahodni Balkan je zaradi pandemije covida-19 potekal 6. maja 2020 prek videokonference. Na njem so se sestali:

• voditelji in voditeljice držav ali vlad držav članic EU

• voditelji 6 zahodnobalkanskih partneric: Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova*

Srečanje je vodil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Udeležili so se ga tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, čigar država trenutno predseduje Svetu, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell, predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ter predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke, Evropske investicijske banke in Sveta za regionalno sodelovanje.

Zelo važno je, da smo dvajset let po prvem vrhu v Zagrebu organizirali to videokonferenco, da smo torej imeli priložnost obravnavati zelo pomembne izzive, s katerimi se moramo soočiti skupaj. Izjava predsednika Charlesa Michela po vrhu EU-Zahodni Balkan

Voditelji in voditeljice EU so sprejeli Zagrebško izjavo, ki so se ji pridružile tudi partnerice z Zahodnega Balkana.

• Zagrebška izjava, 6. maj 2020

Evropska perspektiva

Voditelji in voditeljice EU so na vrhu vnovič potrdili, da nedvoumno podpirajo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. EU je odločena okrepiti svojo podporo politični, gospodarski in socialni preobrazbi tega območja.

Druga pomembna tema popoldanske razprave na tem vrhu je bila evropska perspektiva partneric z Zahodnega Balkana. Izjava predsednika Charlesa Michela po vrhu EU-Zahodni Balkan

Partnerice z Zahodnega Balkana so vnovič potrdile, da je evropska perspektiva rezultat trdne strateške odločitve. Prav tako so se ponovno zavezale, da bodo izvajale in tudi uspešno izpeljale potrebne reforme v smeri evropskih vrednot in načel ter prevlade pravne države.

Voditelji in voditeljice EU so obenem poudarili, kako važni so dobrososedski odnosi, regionalna stabilnost in medsebojno sodelovanje. Med drugim to pomeni, da je treba v dobri veri in z oprijemljivimi rezultati udejanjati dvostranske sporazume, tudi Prespanski sporazum z Grčijo in Pogodbo o dobrih sosedskih odnosih z Bolgarijo. Pomeni pa tudi, da je treba najti rešitve za dvostranske spore in si dodatno prizadevati za spravo.

Covid-19

EU in Zahodni Balkan se skupaj borita proti koronavirusu in njegovim posledicam. EU dejavno podpira prizadevanja za boj proti izbruhu koronavirusa in njegovim posledicam za družbe in gospodarstva, medtem ko partnerice z Zahodnega Balkana pri pandemiji zagotavljajo dragoceno podporo EU:

• finančna pomoč: EU je mobilizirala sveženj pomoči za Zahodni Balkan v vrednosti več kot 3,3 milijarde EUR v podporo zdravstvenemu sektorju in socialno-gospodarskemu okrevanju ter kot pomoč prek Evropske investicijske banke in kot mikrofinančno pomoč

• sodelovanje in usklajevanje v obliki skupnega javnega naročanja in neoviranih trgovinskih tokovza osebno zaščitno opremo, omogočanja hitrega pretoka osnovnih dobrin prek zelenih voznih pasov, ki povezujejo EU in Zahodni Balkan, dobave testnega materiala s strani EU za preverjanje pravilnega delovanja koronavirusnih testov na Zahodnem Balkanu in tesnega sodelovanja z ustreznimi zdravstvenimi organi

• spopadanje z dezinformacijami in drugimi hibridnimi dejavnostmi, za katere so krivi predvsem akterji iz tretjih držav, ki skušajo spodkopati evropsko perspektivo tega območja

• Srečanje voditeljev držav Zahodnega Balkana: EU krepi podporo pri obvladovanju krize COVID-19 in predstavlja predlog za okrevanje po pandemiji (Evropska komisija, sporočilo za medije, 29. april 2020)
• Informativno gradivo o odzivu EU na koronavirusno pandemijo na Zahodnem Balkanu (infografika Evropske komisije)

Regionalno sodelovanje

EU zahodnobalkanske voditelje poziva, naj v celoti izkoristijo potencial, ki ga ponuja regionalno sodelovanje, da bi spodbudili gospodarsko okrevanje po krizi, med drugim naj:

• poglobijo regionalno gospodarsko povezovanje
• nadgradijo pravila in standarde EU, da bi območje in tamkajšnja podjetja prek regionalnega gospodarskega prostora (REA) približali notranjemu trgu EU

Socialno-gospodarsko okrevanje

Voditelji in voditeljice so izmenjali mnenja o novi fazi tesnega sodelovanja za odpravo znatnih socialno-gospodarskih posledic krize zaradi covida-19.

Evropska komisija naj kot naslednji korak pripravi trden gospodarski in naložbeni načrt za to območje z namenom spodbuditi gospodarstva in hkrati izboljšati njihovo konkurenčnost, da bi bila bolje povezana znotraj samega območja in tudi z EU.

Partnericam z Zahodnega Balkana bi bilo zato treba omogočiti, da:

• se v celoti povežejo z enotnim trgom EU
• ustvarjajo delovna mesta in podjetniške priložnosti
• izboljšajo poslovno in naložbeno okolje
• spodbujajo zeleno agendo za Zahodni Balkan
• okrepijo digitalno gospodarstvo in povezljivost

• Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji

Varnostni in migracijski izzivi

Udeleženci in udeleženke vrha so razpravljali tudi o skupnih varnostnih izzivih.

Pozvali so k nadaljnjemu razvoju sodelovanja, da bi zajezili tokove nezakonitih migracij. Prav tako so se voditelji in voditeljice EU strinjali, da bodo okrepili sodelovanje pri boju proti terorizmu, ekstremizmu, vključno z njunim financiranjem, in radikalizaciji ter pri vračanju tujih borcev. Udeleženci in udeleženke so se strinjali, da je zatiranje korupcije in organiziranega kriminala bistveno za preobrazbo območja ter za regionalno stabilnost in varnost. Govorili so tudi o tem, da je treba prednostno obravnavati energetsko varnost ter diverzifikacijo virov in poti.

Voditelji in voditeljice EU so svoje partnerice z Zahodnega Balkana še pozvali, naj prispevajo k misijam EU in se v celoti uskladijo z zunanjepolitičnim stališčem EU.

Ozadje

Predsednik Michel je na prvem neformalnem srečanju s partnericami z Zahodnega Balkana, ki je bilo 16. februarja 2020 v Bruslju, izpostavil zavezanost EU temu območju.

• Izjava predsednika Charlesa Michela pred neformalnim srečanjem EU-Zahodni Balkan

Prejšnji vrh EU-Zahodni Balkan je bil 17. maja 2018 v bolgarski prestolnici Sofiji. Udeležili so se ga voditelji in voditeljice držav ali vlad držav članic EU ter voditelji šestih partneric z Zahodnega Balkana. Voditelji in voditeljice EU so se dogovorili o izjavi iz Sofije, ki so se ji pridružile tudi partnerice z Zahodnega Balkana. Obenem so sprejeli sofijsko agendo prednostnih nalog, ki je bila priložena tej izjavi, in opredelili nove ukrepe za okrepljeno sodelovanje s tem območjem.

• Vrh EU-Zahodni Balkan v Sofiji, 17. maj 2018

* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.