Boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi
Ukrepanje proti kriminalnim mrežam, ki izkoriščajo ranljive migrante, je nujno, ne le za preprečevanje tihotapljenja migrantov, temveč tudi za boj proti trgovini z ljudmi.
Boj proti tihotapljenju migrantov
Tihotapljenje migrantov se je od začetka migracijske krize leta 2015 do danes bistveno spremenilo. Po podatkih Europola in Interpola več kot 90 % migrantov brez urejenega statusa plačuje tihotapcem za poskus, da jih pripeljejo v Evropo. Za kriminalne mreže je to zelo donosen posel, verjetnost, da bodo pri njem zasačene, pa je majhna.
Ocenjuje se, da svetovni letni promet pri tihotapljenju migrantov znaša med 4,7 in 6 milijardami EUR.
- Dobički tihotapcev (infografika Europola, 27. november 2019)
- Urad Združenih narodov za droge in kriminal, Global study on smuggling of migrants, 2018.
EU je sprejela odločne ukrepe zoper kriminalne mreže, ki izkoriščajo ranljive migrante. Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) je kot eno od prednostnih nalog za obdobje 2022–2025 označila prav boj proti omogočanju nedovoljenih migracij.
Z usklajenim ukrepanjem držav članic je bilo v letu 2022 izvedenih:
• 3 646 aretacij
• 3 285 preiskav
• zasegov 2 267 655 EUR gotovine
• zasegov več tisoč ponarejenih dokumentov
Zakonodaja EU za preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu
Evropska komisija je novembra 2023 sprejela zakonodajna predloga za preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu.
Prva je bila direktiva o minimalnih pravilih za preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu. Med njenimi cilji so:
• povečanje učinkovitosti pregona tihotapskih mrež
• pojasnitev opredelitve tihotapljenja kot kaznivega dejanja
• uskladitev kazni
Druga je bila uredba o policijskem sodelovanju. Med njenimi cilji sta:
• povečanje vloge Europola v boju proti tihotapljenju migrantov
• okrepitev izmenjav podatkov, vključno z biometričnimi podatki, med državami članicami in z Europolom
Predstavniki držav članic EU (Coreper) so se 19. junija 2024 dogovorili o pogajalskem mandatu Sveta za uredbo o okrepitvi vloge Europola v boju proti tihotapljenju migrantov.
Predsedstvo Sveta in pogajalci Evropskega parlamenta so septembra 2025 dosegli začasni dogovor o okrepitvi Europola, da bi bilo mogoče države članice bolje podpreti v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi.
- Tihotapljenje migrantov: Svet in Evropski parlament želita, da ima Europol večjo vlogo (sporočilo za javnost, 25. september 2025)
- Tihotapljenje migrantov: okrepljena vloga Europola v boju proti tihotapljenju migrantov (sporočilo za javnost, 19. junij 2024)
- Predlog uredbe o okrepitvi policijskega sodelovanja v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, o okrepitvi Europolove podpore pri preprečevanju teh kaznivih dejanj in boju proti njim
- Komisija okrepila pravila EU in vzpostavila svetovno zavezništvo za boj proti tihotapljenju migrantov (Evropska komisija)
Prizadevanja EU za boj proti trgovini z ljudmi
Odziv EU in njenih držav članic se je z leti nenehno razvijal in postajal čedalje odločnejši, pri čemer je bil poudarek na policijskem delu in preprečevanju.
Direktiva o boju proti trgovini z ljudmi, sprejeta leta 2011, temelji na Protokolu ZN za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi in Konvenciji Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.
Trgovina z ljudmi v njej ni opredeljena le kot kaznivo dejanje, temveč tudi kot kršitev človekovih pravic, države članice pa so odgovorne za zaščito žrtev ne glede na njihovo državo izvora.
Direktiva določa tudi strožja pravila za obravnavanje trgovine z otroki. Države članice morajo vsem otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, zagotoviti pomoč in dostop do izobraževanja.
EU je junija 2024 sklenila, da bo med oblike izkoriščanja, ki jih zajema zakonodaja EU o boju proti trgovini z ljudmi, dodala izkoriščanje nadomestnega materinstva, prisilne poroke in nezakonite posvojitve. Hkrati je zavestno uporabljanje storitev, ki jih opravlja žrtev trgovine z ljudmi, postalo kaznivo dejanje, ki se kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.
Leta 2022 je bilo v EU registriranih 10 093 žrtev trgovine z ljudmi in obsojenih 2 097 trgovcev z ljudmi. Leta 2023 je bilo v okviru platforme EU za boj proti organiziranemu kriminalu in hudim kaznivim dejanjem (EMPACT) identificiranih 7 500 žrtev in zabeleženih 457 aretacij.
Prizadevanja EU za boj proti trgovini z ljudmi
V EU je vsako leto odkritih več tisoč žrtev trgovine z ljudmi. EU in njene države članice so sprejele številne ukrepe za boj proti temu strahotnemu kriminalu in krepijo svoja prizadevanja.
Zadnja posodobitev: 15. januar 2026