Skip to content

Zdravstvena tveganja zaradi tobačnega dima in aerosolov iz okolja

EU spodbuja države članice, naj posodobijo in razširijo obstoječo zakonodajo o okolju brez tobačnega dima in aerosolov.

Uporaba tobaka in tobačni dim iz okolja

Tobak je še vedno eden izmed glavnih vzrokov prezgodnjih smrti, ki jih je mogoče preprečiti, in glavni dejavnik tveganja za raka, pri čemer je s kajenjem povezana vsaka četrta smrt zaradi raka v EU, na Islandiji in Norveškem.

Tobačni dim iz okolja oziroma pasivni dim predstavlja resno tveganje za zdravje nekadilcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) lahko vsaj 69 od 7000 sestavin tobačnega dima povzroča raka, številne pa so strupene.

Čeprav še ni jasno, v kolikšni meri aerosoli iz okolja, ki jih sproščajo ogrevani tobačni izdelki, vplivajo na zdravje, raziskave kažejo, da lahko škodujejo zlasti zdravju srca in pljuč ter povzročajo težave z dihali in astmo.

Glede na nedavno študijo Evropske komisije je približno 31 % Evropejcev in Evropejk izpostavljenih tobačnemu dimu iz okolja doma, na delovnem mestu, med prostočasnimi dejavnostmi, v izobraževalnih ustanovah ali v javnem okolju, medtem ko je skoraj četrtina (24 %) prebivalstva EU, starega 15 let in več, kadilcev in kadilk.

V raziskavi Eurobarometer iz marca 2009 se je 84 % državljanov in državljank EU strinjalo s prepovedjo kajenja v pisarnah in drugih zaprtih delovnih prostorih, 79 % s prepovedjo kajenja v restavracijah, 61 % pa jih je podprlo prepoved kajenja v barih in lokalih.

Pozitivni učinki zakonodaje o prepovedi kajenja na zdravje

Študije držav članic EU kažejo, da ima zakonodaja o prepovedi kajenja pozitivne učinke na zdravje, kot je bilo predstavljeno v priporočilu Sveta o okolju brez tobačnega dima iz leta 2009.

Ti vključujejo znatno zmanjšanje pojava srčnih kapi pri splošnem prebivalstvu, kot je bilo opaženo v Italiji, ter manjše število hospitalizacij zaradi miokardnega infarkta in drugih akutnih koronarnih zapletov v državah, kot sta Nemčija in Italija.

Danska, Italija in Malta so poročale tudi o nižji stopnji obolevnosti med prebivalstvom.

Na Irskem je bilo opaženo hitro izboljšanje zdravja dihal, na Švedskem pa je bila zakonodaja o prepovedi kajenja povezana z znatnim zmanjšanjem problemov z dihali in senzoričnih simptomov, zlasti pri zaposlenih v igralnicah.

Malta je poročala o znižanju letne stopnje smrtnosti prebivalstva zaradi manjše izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja.

Zaščita Evropejcev in Evropejk

Cilj EU je bolje zaščititi državljane in državljanke, zlasti otroke in mlade, pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja.

Svet je 3. decembra 2024 sprejel posodobljeno priporočilo o okolju brez tobačnega dima in aerosolov, s katerim naj bi zmanjšali izpostavljenostškodljivim emisijam v javnih prostorih, prevoznih sredstvih in na delovnih mestih.

Z njim so države članice pozvane, naj v svoja sedanja pravila vključijo nove izdelke, kot so elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki.

V priporočilu se državam članicam svetuje, naj:

  • razširijo politike o okolju brez tobačnega dima in aerosolov in vanje vključijo ključna odprta območja, tudi igrišča, zabaviščne parke in postajališča javnega prevoza;
  • razširijo te določbe, da bodo vključevale nove tobačne izdelke, kot so elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki, ki jih mladi vse pogosteje uporabljajo.

Posodobitev je v skladu s pobudo Evropske komisije, ki je del evropskega načrta za boj proti raku, in sicer da bi ustvarili generacijo brez tobaka do leta 2040 in tako zmanjšali uporabo tobaka v EU s 25 % leta 2021 na manj kot 5 % do leta 2040.

Tobačni dim iz okolja je povezan s težavami z dihali ter srcem in ožiljem

Odrasli in otroci, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja, vdihavajo številne iste rakotvorne snovi kot kadilci.

Tobačni dim iz okolja lahko povzroči pljučnega raka pri ljudeh, ki nikoli niso kadili, lahko pa je povezan tudi z drugimi vrstami raka pri odraslih (npr. rak dojk) in otrocih.

Ljudje, ki vdihavajo tobačni dim iz okolja, so izpostavljeni 25- do 30-odstotnemu večjemu tveganju za bolezni srca in do 16-odstotnemu večjemu tveganju za nastanek raka.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja letno umre več kot 1,2 milijona ljudi po vsem svetu. Glavni vzroki smrti so prikazani v spodnjem diagramu.

Opisno besedilo

Ta diagram prikazuje skupno letno število smrtnih primerov zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja, razvrščenih glede na specifične bolezni. Vsaka bolezen je navedena skupaj z zadevnim številom smrti.

  • ishemična bolezen srca: 414 640 smrtnih primerov
  • kap: 280 052 smrtnih primerov
  • kronična obstruktivna pljučna bolezen: 266 124 smrtnih primerov
  • okužba spodnjih dihal: 151 938 smrtnih primerov
  • rak sapnika, bronhijev in pljuč: 97 910 smrtnih primerov
  • rak dojk: 7 518 smrtnih primerov

Več kot četrtina smrti pri otrocih je posledica izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja

Grafični prikaz deleža žensk, moških in otrok (mlajših od 15 let), ki na letni svetovni ravni umrejo zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja:

Opisno besedilo

Grafični prikaz deleža smrtnih žrtev zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja:

  • Ženske: 47 %
  • Otroci: 28 %
  • Moški: 25 %

Vsaka četrta oseba v EU kadi

Raziskava Eurobarometra o uporabi tobaka v EU, objavljena junija 2024, je pokazala, da 24 % anketiranih kadi cigarete, cigare, cigarilose ali pipo, 20 % jih ne kadi več, 56 % pa jih nikoli ni kadilo.

Pri moških (28 %) je verjetnost kajenja večja kot pri ženskah (21 %), pri čemer je najvišji delež kadilcev in kadilk med osebami, starimi od 25 do 39 let (32 %), čemur sledijo osebe, stare od 44 do 54 let (28 %) in od 15 do 24 let (22 %).

Največji delež kadilcev in kadilk imajo Bolgarija, Grčija in Hrvaška.

Na tem zemljevidu je prikazan delež kadilcev in kadilk v EU, tudi nekdanjih.

Opisno besedilo

Grafični prikaz kadilskih navad v državah EU-27:

  • Belgija: 24 % jih kadi, 20 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 56 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Bolgarija: 21 % jih kadi, 21 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 58 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Češka: 37 % jih kadi, 18 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 45 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Danska: 23 % jih kadi, 21 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 56 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Nemčija: 14 % jih kadi, 27 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 59 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Estonija: 24 % jih kadi, 18 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 58 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Irska: 25 % jih kadi, 25 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 50 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Grčija: 16 % jih kadi, 18 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 66 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Španija: 36 % jih kadi, 21 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 43 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Francija: 24 % jih kadi, 24 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 52 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Hrvaška: 27 % jih kadi, 24 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 49 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Italija: 35 % jih kadi, 17 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 48 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Ciper: 24 % jih kadi, 15 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 61 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Latvija: 29 % jih kadi, 14 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 57 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Litva: 33 % jih kadi, 18 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 49 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Luksemburg: 29 % jih kadi, 22 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 49 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Madžarska: 19 % jih kadi, 24 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 56 % jih nikoli ni kadilo, 1 % pa jih ni prepričanih o uporabi.
  • Malta: 26 % jih kadi, 14 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 60 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Nizozemska: 22 % jih kadi, 17 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 61 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Avstrija: 11 % jih kadi, 34 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 55 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Poljska: 32 % jih kadi, 22 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 46 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Portugalska: 27 % jih kadi, 14 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 59 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Romunija: 21 % jih kadi, 11 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 68 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Slovenija: 34 % jih kadi, 8 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 58 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Slovaška: 24 % jih kadi, 21 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 55 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Finska: 27 % jih kadi, 19 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 54 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Švedska: 15 % jih kadi, 31 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 54 % pa jih nikoli ni kadilo.
  • Povprečje EU: 24 % jih kadi, 21 % jih je kadilo, vendar so prenehali, 56 % jih nikoli ni kadilo, 0,02 % pa se jih ni opredelilo.

Novi tobačni in drugi izdelki

Z novimi tobačnimi in s tobakom povezanimi izdelki, kot so elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki, se povečuje tveganje za odvisnost od nikotina, lahko pa se spodbuja tudi uporaba tradicionalnih tobačnih izdelkov.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ogrevani tobačni izdelki in elektronske cigarete posnemajo kajenje tradicionalnih cigaret.

Čeprav se novi tobačni in s tobakom povezani izdelki pogosto oglašujejo kot varnejša alternativa cigaretam, emisije, ki izvirajo iz njihove uporabe, vsebujejo škodljive sestavine in kemikalije, ki povzročajo zasvojenost, kot je nikotin, ki jih uporabniki in uporabnice vdihujejo.

Poleg tega da povzroča zasvojenost, lahko nikotin škodljivo vpliva na zdravje, tudi na razvoj možganov pri otrocih in mladostnikih.

3 % ljudi v EU uporablja elektronske cigarete

Grafični prikaz navedene uporabe elektronskih cigaret pri anketiranih v 27 državah EU:

Opisno besedilo

Grafični prikaz navedene uporabe elektronskih cigaret pri anketiranih v 27 državah EU:

podatki so razvrščeni v naslednje kategorije: trenutno uporabljajo elektronske cigarete, so uporabljali elektronske cigarete, vendar so z uporabo prenehali, elektronske cigarete so uporabili enkrat ali dvakrat, nikoli niso uporabili elektronskih cigaret, niso prepričani o uporabi.

1. Trenutno uporabljajo:

  • elektronske cigarete v EU trenutno uporablja 3 % anketiranih
  • Irska ima največji delež trenutnih uporabnikov elektronskih cigaret (9 %), Malta in Švedska pa najmanjšega (1 %)

2. So uporabljali:

  • v povprečju je 3 % anketiranih uporabljalo elektronske cigarete, vendar so z uporabo prenehali
  • Poljska ima največji delež nekdanjih uporabnikov (9 %), Romunija in Slovenija pa najmanjšega (1 %)

3. Enkrat ali dvakrat uporabili:

  • v povprečju je 8 % anketiranih navedlo, da so elektronske cigarete uporabili enkrat ali dvakrat
  • Švedska ima največji delež ljudi, ki so elektronske cigarete uporabili enkrat ali dvakrat (14 %), Slovenija pa najmanjšega (2 %)

4. Nikoli niso uporabili:

  • v povprečju 85 % anketirancev, tj. večina, ni nikoli uporabila elektronskih cigaret
  • Litva ima najmanjši delež ljudi, ki nikoli niso uporabili elektronskih cigaret (68 %), Romunija pa največjega (96 %)

5. Niso prepričani:

  • v povprečju 1 % anketiranih ni bil prepričan, ali so kdaj uporabili elektronske cigarete
  • Latvija in Litva imata največji delež ljudi, ki niso prepričani (5 %), medtem ko nekatere države, kot je Irska, tega deleža nimajo

2 % ljudi v EU uporablja ogrevane tobačne izdelke

Grafični prikaz uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov v EU:

Opisno besedilo

Grafični prikaz uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov v EU:

1. Trenutno uporabljajo:

V povprečju 2 % anketiranih trenutno uporablja ogrevane tobačne izdelke. Delež uporabnikov in uporabnic se razlikuje po državah:

  • večji delež je opazen na Cipru in v Litvi (5 %) ter v Španiji (3 %)
  • v nekaterih državah, kot sta Nemčija in Slovenija, je trenutna uporaba zanemarljiva oziroma se o njej ne poroča

2. So uporabljali:

Približno 1 % anketiranih je v preteklosti uporabljal ogrevane tobačne izdelke, vendar so z uporabo od takrat prenehali:

  • največji delež teh je na Poljskem (7 %)
  • večina drugih držav poroča o 1 do 2 % anketiranih v tej kategoriji

3. Enkrat ali dvakrat uporabili:

V povprečju je 4 % anketiranih navedlo, da so ogrevane tobačne izdelke uporabili samo enkrat ali dvakrat:

  • največji delež ljudi, ki je s temi izdelki eksperimentiral, je v Bolgariji (10 %), Španiji (10 %) in Litvi (9 %)
  • v Nemčiji in Sloveniji je ta delež manjši (1 do 2 %)

4. Nikoli niso uporabili:

V povprečju 92 % anketirancev, tj. velika večina, ni nikoli uporabila ogrevanih tobačnih izdelkov:

  • ta delež je največji v Nemčiji in na Nizozemskem (96 %), v številnih drugih državah, vključno z Estonijo, Irsko in Francijo, pa je stalno nad 90 %
  • v Latviji (79 %) in na Poljskem (80 %) je delež ljudi, ki teh izdelkov niso nikoli uporabili, najmanjši

Niso prepričani:

Majhen odstotek (1 %) anketirancev po vsej EU ni prepričan, ali so ogrevane tobačne izdelke uporabili:

  • največji delež teh ljudi je v Nemčiji (4 %) in Latviji (6 %)
Področja

Zadnja posodobitev: 3. december 2024