Nacionalne emisije onesnaževal zraka: Svet dosegel dogovor o stališču glede novih mejnih vrednosti

Svet se je 16. decembra 2015 dogovoril o splošnem pristopu glede predlagane direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala (t. i. nove direktive o nacionalnih zgornjih mejah). Ta dogovor, ki je bil dosežen na seji Sveta za okolje, bo osnova za pogajanja z Evropskim parlamentom o tej zadevi.

S tem zakonodajnim predlogom bodo pregledane letne zgornje meje emisij za nekatera onesnaževala zraka za posamezne države ter uvedene nove obveznosti glede zmanjšanja emisij od leta 2020 do leta 2029 in od leta 2030 naprej.

Njegov cilj je nadaljnja obravnava tveganj za zdravje in vplivov na okolje, ki jih povzroča onesnaževanje zraka, pa tudi uskladitev prava EU z mednarodnimi obveznostmi (po reviziji Göteborškega protokola leta 2012).

Onesnaževala

Veljavna direktiva o nacionalnih zgornjih mejah določa nacionalne mejne vrednosti emisij za štiri onesnaževala (žveplov dioksid, dušikove okside, hlapne organske spojine in amoniak). Stališče Sveta glede nove direktive prav tako vsebuje zgornje meje za novo onesnaževalo, in sicer drobne delce, ne pa tudi za metan, kot je predlagala Komisija. To onesnaževalo ni bilo vključeno v področje uporabe direktive zaradi pomislekov glede prekrivanja s prihodnjimi ukrepi o podnebni in energetski politiki v zvezi z emisijami toplogrednih plinov.

Nacionalne obveznosti glede zmanjšanja emisij

Nacionalne obveznosti glede zmanjšanja emisij za posamezna onesnaževala od leta 2020 do leta 2029 so v stališču Sveta in revidiranem Göteborškem protokolu enake, obveznosti glede zmanjšanja emisij od leta 2030 naprej pa so nove. Temeljijo na tehnični oceni potenciala za zmanjšanje emisij v posameznih državah, nacionalnih ocenah emisij za leto 2030 in cilju zmanjšanja vpliva onesnaževanja zraka na zdravje.

Glede vmesnih ravni emisij za leto 2025, ki jih je predlagala Komisija, je Svet uvedel možnost, da se lahko države članice odločijo za nelinearen scenarij zmanjševanja emisij, če je to bolj učinkovito.

Prožnost

Svet predlaga nekaj dodatne prožnosti za države članice. Uvaja na primer možnost, da se povprečje letnih emisij obračuna skupaj z emisijami iz predhodnega leta in naslednjega leta. To je mogoče uporabiti, če država članica v določenem letu zaradi posebej hladnih ali vročih temperatur ali nepredvidenih gospodarskih sprememb ne more izpolniti svoje obveznosti.

V nekaterih primerih je predlagana tudi možnost, da se neskladnost v zvezi z enim onesnaževalom izravna z enakovrednim zmanjšanjem emisij drugega onesnaževala za omejeno časovno obdobje.

Poleg tega se lahko za državo članico šteje, da v primerih izjemnih prekinitev ali izgub zmogljivosti pri oskrbi z električno energijo ali ogrevanjem izpolnjuje svoje obveznosti.

Časovni okvir in nadaljnje ukrepanje

Komisija je svoj predlog predstavila decembra 2013 kot del „svežnja za izboljšanje kakovosti zraka“. V Svetu sta junija 2014 in junija 2015 potekali orientacijski razpravi. Evropski parlament je stališče glede predlagane direktive izglasoval oktobra 2015. Splošni pristop Sveta bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi v kratkoročnem obdobju dosegli dogovor.

Predsednica Sveta za okolje luksemburška ministrica Carole Dieschbourg je izjavila: „Onesnaževanje zraka vpliva na zdravje vseh državljanov. Za izboljšanje kakovosti zraka v Evropi so potrebni nujni ukrepi. Po težavnih razpravah smo danes dosegli uravnotežen kompromis, ki ga podpirajo številne države članice, je pa še vedno ambiciozen. Prizadevati si moramo za izid, ki bo upošteval ambicioznost te direktive in duh pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.“

• Splošni pristop Sveta glede direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka
• Predlog direktive Komisije o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka
• Informacije o svežnju ukrepov za čist zrak