Boljša preglednost mednarodnih pogodb o energiji: večja energetska varnost

Svet je danes brez razprave sprejel sklep o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije.

Cilj sklepa je odpraviti pomanjkljivosti sedanjega mehanizma za izmenjavo informacij o energetskih pogodbah, da bi povečali preglednost in doslednost zunanjih odnosov EU na področju energije ter okrepili pogajalsko stališče EU v odnosu s tretjimi državami.

Po treh trialogih konec leta 2016 je bil dosežen kompromisni dogovor o naslednjih ključnih vprašanjih:

• opredelitvi medvladnega sporazuma: dodane so bile „mednarodne organizacije“ in „tranzit“
• obsegu predhodne ocene medvladnih sporazumov s strani Komisije: s standardno klavzulo o pregledu bosta zajeta plin in nafta
• države članice, ki bi v svoji predhodni oceni odstopale od mnenja Komisije, bi morale Komisiji to pisno utemeljiti
• nezavezujočih instrumentih: zanje naj bi se pošiljala prostovoljna naknadna obvestila

Ko bosta predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta podpisala zakonodajni akt, bo ta objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati bo začel leta 2017 in bo skupaj z uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom ključni instrument pri uresničevanju varnostne razsežnosti strategije za energetsko unijo.

„Zelo smo zadovoljni, da smo lahko prav med našim predsedovanjem sprejeli ta pomembni zakonodajni akt, ki je prvi akt za energetsko unijo. Slovaškemu predsedstvu se zahvaljujemo za vse pripravljalno delo in politični dogovor, ki ga je v svojem mandatu doseglo z Evropskim parlamentom. Ta sklep bo izboljšal preglednost pri pogajanjih s tretjimi državami o energetskih sporazumih in tako zagotovil njihovo popolno združljivost s pravom Unije, s tem pa prispeval k energetski varnosti.“

Konrad Mizzi, malteški minister za energetiko

Ozadje

Komisija je v okviru „zimskega svežnja ukrepov“ februarja 2016 predlagala, da bi mednarodne sporazume na področju energije pregledali, še preden jih države članice podpišejo. V primerih, ko so nekatere določbe medvladnega sporazuma nezdružljive s pravom Unije (npr. s tretjim energetskim svežnjem, konkurenčnim pravom, pravili o javnih naročilih), je po njenih navedbah namreč zelo težko ali celo nemogoče, da bi država članica s tretjo državo ponovno začela pogajanja o medvladnem sporazumu.

Predlog je tudi odgovor na sklepe Evropskega sveta iz marca 2015, v katerih je pozval k popolni združljivosti vseh sporazumov v zvezi z nakupom plina pri zunanjih dobaviteljih s pravom Unije.

Svet se je junija 2016 dogovoril o splošnem pristopu, z Evropskim parlamentom pa je 7. decembra 2016 dosegel neformalni dogovor, ki ga je potrdil Coreper.

• Sklep o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju energije
• Predlog Komisije o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju energije
• Splošni pristop Sveta glede medvladnih sporazumov med državami članicami in tretjimi državami na področju energije
• Izid seje Sveta
• Strategija za energetsko unijo
• Zasedanje Evropskega sveta, 19. in 20. marec 2015