Boljše gospodarjenje z gozdovi in zemljišči v EU kot prispevek k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju pariških zavez

Svet za okolje je 13. oktobra dosegel dogovor o svojem pogajalskem stališču (splošni pristop) glede uredbe, ki določa nova pravila za obračunavanje in zavezujoče obveznosti za države članice, da bi v obdobju 2021–2030 zagotovili bolj trajnostno in podnebju prijazno rabo zemljišč in gozdov v EU. S tem se bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov in izboljšalo varstvo okolja.

Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva zajema rabo tal, dreves, rastlin, biomase in lesa, njegova posebna lastnost pa je, da lahko poleg tega, da sprošča toplogredne pline, tudi absorbira CO₂ iz ozračja.

Namen te uredbe je zagotoviti, da se vse emisije in absorpcije navedenega sektorja upoštevajo pri skupnem cilju EU za zmanjšanje emisij za vsaj 40 % do leta 2030, kot je bilo dogovorjeno v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 in k čemur so se države zavezale v Pariškem sporazumu.

Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva bo moral skupaj z drugimi sektorji, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, prispevati k uresničevanju tega cilja z zmanjšanjem emisij za 30 % do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005.

Svet je na podlagi tega splošnega pristopa pripravljen na začetek pogajanj z Evropskim parlamentom, da bi dosegli dogovor o končnem besedilu.

Naši gozdovi in zemljišča imajo velik potencial za blažitev posledic podnebnih sprememb. Uporabimo jih na pameten in podnebju prijazen način. S to uredbo bomo lahko bolje zaščitili naše gozdove in izboljšali upravljanje naših zelenih virov. To je ključnega pomena za naš planet in bo prispevalo k uresničevanju pariških zavez o podnebnih spremembah. Pripravljeni smo na začetek pogovorov s Parlamentom.

Siim Kiisler, estonski minister za okolje

Stališče Sveta podpira dva glavna vidika predloga Komisije: posodobljena pravila za obračunavanje, da bi zagotovili upoštevanje vseh emisij in absorpcij za to obdobje, ter obveznost držav članic, da emisije ne presežejo odvzemov (t. i. pravilo o nepresežku emisij).

Svet se pridružuje mnenju Komisije, da je pomembno zagotoviti, da vsaka država EU ohrani ravnovesje med skupnimi emisijami iz tega sektorja in obsegom absorpcije CO₂, ki se ustvari, na primer z novo zasaditvijo ali z boljšim nadzorom nacionalnih gozdov, njivskih površin in travinja. Svet je v splošni pristop vključil tudi prilagodljivosti, ki naj bi državam članicam pomagale pri izpolnjevanju tega pravila.

Vendar pa Svet želi, da se nacionalne referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi določijo na podlagi preteklega referenčnega obdobja 2000–2009 in ne obdobja 1990–2009, kot je prvotno predlagala Komisija.

Poleg tega se je Svet dogovoril o uvedbi nove prilagodljivosti za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, v obliki mehanizma za kompenzacijo v višini do 360 milijonov ton ekvivalenta CO₂ v obdobju desetih let, kar ustreza povprečnemu letnemu ponoru v obdobju 2000–2009. Glavni cilj je pomagati tistim državam članicam, ki bi lahko imele težave pri izpolnjevanju pravila o nepresežku emisij kljub pravočasnim prizadevanjem za ohranitev ali povečanje ponorov svojih gozdov.

Ta mehanizem lahko v obdobju 2021–2030 uporabijo vse države članice. Vseeno pa veljajo nekateri strogi pogoji. Na primer, da bi se mehanizem lahko uporabil, mora pravilo o nepresežku emisij najprej izpolniti celotna EU. Tako bodo ambiciozni cilji podnebne politike EU v celoti ohranjeni.

Države EU lahko prejmejo kompenzacijo pod pogojem, da njihovi nacionalni gozdovi še naprej ustvarjajo ponore, in sicer do vnaprej določenega zneska, izračunanega za vsako državo članico na podlagi njenega povprečnega ponora v obdobju 2000–2009. Ta pogoj zagotavlja okoljsko celovitost mehanizma.

Svet je obravnaval poseben položaj Finske, pri čemer ji je dodelil dodatno kompenzacijo v višini 10 milijonov ton ekvivalenta CO₂ za obdobje 2021–2030.

Časovni okvir in naslednji koraki

Evropski svet se je v sklepih iz oktobra 2014 dogovoril o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, v katerem so določene jasne smernice za zmanjšanje emisij v EU. Evropska komisija je na tej podlagi predstavila predloga za uredbi o sektorjih, ki ju sistem za trgovanje z emisijami ne zajema, to sta sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ter porazdelitev prizadevanj.

Razprave o sektorjih, ki v sistem za trgovanje z emisijami nista vključena, so v Svetu potekale istočasno, saj med obema predlogoma obstajajo številne povezave. V Svetu za okolje je 17. oktobra 2016 potekala orientacijska razprava, ministri EU za okolje pa so se na seji 19. decembra 2016 seznanili s trenutnim stanjem. Svet za okolje je junija 2017 razpravljal o dosedanjem napredku glede navedenih zadev.

Evropski parlament je svoje stališče glede sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva sprejel na plenarnem zasedanju 13. septembra 2017.

Z današnjim sprejetjem tega splošnega pristopa se lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom.

• Splošni pristop glede uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF)
• Predlog Komisije o LULUCF – izvirni dokument
• Trenutni sklep o pravilih za obračunavanje za LULUCF