"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet in Evropski parlament dosegla dogovor o novem zakonodajnem aktu EU za okrepitev boja proti korupciji
Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o minimalnih standardih glede tega, kako države članice v svojem kazenskem zakoniku opredeljujejo in sankcionirajo kazniva dejanja korupcije. Novi zakonodajni akt vsebuje tudi ukrepe za preprečevanje korupcije ter pravila za učinkovitejše preiskovanje in pregon.
Ta direktiva bo posodobila in okrepila pravni okvir EU na področju korupcije ter je pomemben korak v našem skupnem boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Peter Hummelgaard, danski minister za pravosodje
Usklajena opredelitev kaznivih dejanj
Ta novi zakonodajni akt določa standarde na ravni EU, tako da več dejanj v vseh državah članicah velja za kazniva in so opredeljena na enak način.
Naslednja dejanja bodo odslej kazniva po vsej EU: podkupovanje v javnem in zasebnem sektorju, protipravna prilastitev, trgovanje z vplivom, oviranje sodnega varstva, obogatitev s kaznivimi dejanji korupcije, prikrivanje ter nekatere hude kršitve nezakonitega opravljanja javne funkcije.
Kazni za fizične osebe in podjetja
Države članice morajo poleg uskladitve opredelitev kaznivih dejanj korupcije uvesti tudi enako raven kazni za njihovo sankcioniranje. Za storilce kaznivih dejanj se bo najvišja zagrožena zaporna kazen zvišala z najmanj treh na najmanj pet let, odvisno od kaznivega dejanja.
Osebam, obsojenim zaradi kaznivih dejanj korupcije, se lahko naložijo dodatne kazni, kot so globe, razrešitev z javne funkcije, prepoved opravljanja javne funkcije, odvzem dovoljenj in onemogočanje dostopa do razpisnih postopkov in javnih sredstev.
Poleg tega se bodo kazni lahko naložile pravnim osebam (tj. podjetjem). Zakonodajni akt določa, da bi morale biti te kazni v obliki glob, kadar najvišja raven takih glob znaša od vsaj 3 % do 5 % njihovega skupnega svetovnega prometa ali vsaj 24 ali 40 milijonov EUR, odvisno od kaznivega dejanja.
Pristojnost
Svet in Evropski parlament sta se dogovorila tudi o pravilih, ki opredeljujejo, v katerih primerih je država članica pristojna za kaznivo dejanje in mora zato začeti postopek. Država članica je praviloma pristojna za kazniva dejanja, ki so storjena na njenem ozemlju ali kadar je njihov storilec njen državljan.
Poleg tega se lahko vsaka država članica odloči razširiti svojo pristojnost na dejanja, storjena zunaj njenega ozemlja, kadar:
je storilec oseba z običajnim prebivališčem na njenem ozemlju
je kaznivo dejanje storjeno zoper njenega državljana ali osebo z običajnim prebivališčem v tej državi
je kaznivo dejanje storjeno v korist pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju
je kaznivo dejanje storjeno v korist pravne osebe v zvezi s kakršnim koli poslom, opravljenim v celoti ali delno na njenem ozemlju
Preventivni ukrepi
Da bi zmanjšali število kaznivih dejanj korupcije in omejili tveganje korupcije, morajo države članice sprejeti ukrepe za ozaveščanje javnosti o škodljivosti korupcije ter za zagotovitev preglednosti in odgovornosti v javnih upravah, s čimer bi preprečevali korupcijo.
Med drugimi preventivnimi ukrepi so:
vzpostavitev organov, ki bodo zadolženi za preprečevanje in zatiranje korupcije; ti organi (ali enote) morajo biti sposobni delovati brez neprimernega oviranja ter imeti ustrezno število usposobljenega osebja in finančnih virov
v ustreznih časovnih presledkih izvedba ocene, da bi opredelili sektorje ali poklice, ki so najbolj izpostavljeni tveganju korupcije, in pripravili ukrepe za obvladovanje glavnih tveganj v opredeljenih sektorjih ali poklicih
sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev, da ima vsaka oseba, ki prijavi kazniva dejanja, predloži dokaze ali kako drugače sodeluje s pristojnimi organi, dostop do ukrepov zaščite, podpore in pomoči v okviru kazenskega postopka
Enoten zakonodajni akt EU o korupciji v javnem in zasebnem sektorju
Ta novi zakonodajni akt – direktiva EU – bo nadomestil ločena zakonodajna akta EU – zakonodajni akt iz leta 2003 o korupciji v zasebnem sektorju in konvencijo EU o korupciji uradnikov EU ali uradnikov držav članic EU iz leta 1997.
Naslednji koraki
Danes doseženi začasni dogovor bosta morala potrditi Svet in Evropski parlament, preden ga bosta obe instituciji uradno sprejeli.
Ozadje
EU je pogodbenica Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ki je najcelovitejši mednarodni pravni instrument na tem področju. S tem zakonodajnim predlogom se bo posodobil obstoječi zakonodajni okvir EU, poleg tega pa bodo vključeni mednarodni standardi, ki so za EU zavezujoči, kot so standardi iz konvencije UNCAC.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
