"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za ekonomske in finančne zadeve, 20. januar 2026
Glavni rezultati
Delovni program predsedstva
Ciprsko predsedstvo je predstavilo svoj delovni program za prvo polovico leta na področju ekonomskih in finančnih zadev.
V tem kritičnem trenutku bosta spodbujanje finančne avtonomije EU in krepitev njenega svetovnega gospodarskega položaja vodilni načeli ciprskega predsedstva pri usmerjanju programa Sveta ECOFIN. Ustvariti želimo zagon za uspešno in konkurenčnejšo Evropo. Naj zelo jasno povem: prizadevali si bomo zagotoviti, da bo podpora EU Ukrajini, vključno s finančno podporo, ostala neomajna.
Makis Keravnos, ciprski minister za finance
Predsedstvo je med drugim ponovno poudarilo svojo zavezanost napredku pri zakonodajnem delu v zvezi z unijo prihrankov in naložb, načrtom EU za prečiščenje in poenostavitev davčnih pravil ter napredkom v smeri posodobljene carinske unije.
Svet je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Finsko. Sprejel je tudi priporočilo Finski, v katerem sta opisana pot gibanja očiščenih odhodkov in časovni okvir, ki bi ju bilo treba upoštevati za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2028.
Odločitev Sveta, da danes začne postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je upravičena, saj je imela Finska v letu 2024 proračunski primanjkljaj v višini 4,4 % in ima v letu 2025 načrtovani proračunski primanjkljaj v višini 4,3 %.
Svet v svojem priporočilu določa, da bi morala Finska zato učinkovito ukrepati in do 30. aprila 2026 predložiti potrebne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja. Finska bi morala tudi zagotoviti, da njena nominalna kumulativna stopnja rasti očiščenih odhodkov ne bo presegla 2,5 % v letu 2026, 4,1 % v letu 2027 in 5,9 % v letu 2028.
Namen mehanizma postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je zagotoviti, da države članice EU ponovno vzpostavijo ali ohranijo disciplino v svojih državnih proračunih. Postopki se začnejo, ko javnofinančni primanjkljaj države članice presega referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe.
Ministri in ministrice so odobrili sklepe Sveta o poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2026, ki ga je Komisija objavila 25. novembra 2025.
S poročilom o mehanizmu opozarjanja za leto 2026 se začenja letni postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji v okviru evropskega semestra.
Namen postopka je opredeliti, preprečiti in obravnavati pojav potencialno škodljivih makroekonomskih neravnotežij, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko stabilnost v posamezni državi članici, evrskem območju ali EU kot celoti.
Svet se v svojih sklepih na splošno strinja z oceno iz poročila glede razvoja makroekonomskih neravnotežij in nastajajočih tveganj. V sklepih se poziva tudi k nadaljnjemu delu za uspešno in učinkovito izvajanje postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, države članice pa naj še naprej odpravljajo ranljivosti na tem področju.
V letošnjem poročilu za nobeno novo državo ni bilo ugotovljeno, da bi potrebovala poglobljeni pregled. Zato bo Svet še naprej spremljal razmere v sedmih državah, za katere je bilo leta 2025 ugotovljeno, da se soočajo z neravnotežji. Poglobljeni pregledi bodo objavljeni spomladi 2026 pred pomladanskim svežnjem evropskega semestra.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Svet je sprejel izvedbene sklepe o odobritvi ciljno usmerjenih sprememb, ki so jih v zvezi s svojimi načrti za okrevanje in odpornost predložile Finska, Irska, Nizozemska, Španija, Nemčija in Švedska.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je obsežen program finančne podpore EU v odziv na izzive, ki jih je pandemija COVID-19 prinesla evropskemu gospodarstvu. Je osrednji del instrumenta NextGenerationEU, začasnega instrumenta za okrevanje, ki Komisiji omogoča, da zbere finančna sredstva za pomoč pri odpravljanju neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija.
Da bi države članice lahko izkoristile ta instrument, morajo Komisiji predložiti načrte za okrevanje in odpornost, v katerih navedejo reforme in naložbe, ki jih nameravajo izvesti do konca avgusta leta 2026.
Doslej je bilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih približno 393 milijard EUR.
Svet je danes kot točko brez razprave uradno sklenil, da Jordaniji zagotovi dodatnih 500 milijonov EUR makrofinančne pomoči.
Pomoč EU bo prispevala k okrepitvi gospodarske stabilnosti Jordanije in podpori aktualnemu programu reform te države, ki se sooča z vse večjimi notranjimi in zunanjimi izzivi. Njen cilj je podpreti ponovno vzpostavitev vzdržnega stanja zunanjega financiranja države, s čimer bi podprli njen gospodarski in socialni razvoj.
Pomoč, ki jo bo Jordanija prejela v odziv na svojo prošnjo iz januarja 2025 za dodatno podporo, bo na voljo dve leti in pol ter bo zagotovljena v obliki dolgoročnih posojil, izplačanih v treh obrokih.
Izplačilo obrokov bo strogo povezano z napredkom Jordanije pri reformah, opisanih v memorandumu o soglasju, o katerem se bosta dogovorili Jordanija in Komisija.
