"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet je po neformalnem delovnem zajtrku z ministri za zunanje zadeve šestih partneric z Zahodnega Balkana razpravljal o odnosih EU z Zahodnim Balkanom.
V Svetu je potekala obširna razprava o aktualnih vprašanjih, med drugim o ključnih geopolitičnih dogodkih, skupnem interesu za spodbujanje stabilnosti in varnosti v regiji kot tudi sodelovanju na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).
Pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki bo 5. junija 2026, so se ministri in ministrice dogovorili, da bo EU še naprej sodelovala z regijo, obenem pa bo sprejela konkretne ukrepe za poglobitev sodelovanja na področju zunanjih, varnostnih in obrambnih zadev. To pomeni spodbujanje usklajevanja s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, prizadevanje za varnostna in obrambna partnerstva, poleg že sklenjenih partnerstev z Albanijo in Severno Makedonijo, ter zagotavljanje nadaljnje podpore proti hibridnim grožnjam, vključno z bojem proti dezinformacijam.
Zunanji ministri in ministrice EU so po neformalni izmenjavi mnenj z ukrajinskim ministrom za zunanje zadeve Andrijem Sibiho, ki se je srečanja fizično udeležil, razpravljali tudi o vojni agresiji Rusije proti Ukrajini.
Razprava je bila osredotočena na podporo EU Ukrajini in se je dotaknila več vidikov: finančna, vojaška in energetska podpora ter varnostna jamstva EU, vključno s krepitvijo Satelitskega centra EU, da se podpre spremljanje premirja in prepreči izogibanje sankcijam. Ministri in ministrice so pred srečanjem na visoki ravni Mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok, ki je bilo istega dne, razpravljali tudi o podpori vrnitvi ukrajinskih otrok in ponovno potrdili geostrateški pomen pristopne poti Ukrajine.
Vstop Ukrajine v EU ni dobrodelnost, temveč naložba v našo lastno varnost. Naše sporočilo Putinu pa je jasno. Evropska prihodnost Ukrajine je za nas pomembnejša, kot je njeno uničenje za Rusijo.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je za okrepitev pritiska na Rusijo sprejel omejevalne ukrepe proti dodatnim 16 posameznikom in sedmim subjektom, odgovornim za sistematično nezakonito deportacijo in prisilno premestitev ukrajinskih otrok v Rusko federacijo in na začasno zasedena ozemlja.
Ministri in ministrice so se dogovorili, da si bodo še naprej prizadevali za strožje omejevalne ukrepe, s katerimi bi lahko prekinili ruske tokove prihodkov, razpravljali pa so tudi o vprašanju mirovnih pogajanj, o katerem se bo nadalje razpravljalo na prihodnjem neformalnem srečanju ministrov in ministric za zunanje zadeve na Cipru.
Svet je na koncu sprejel okrepljen mandat svetovalne misije Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM).
Ministri in ministrice so med kosilom izmenjali mnenja o razmerah na Bližnjem vzhodu glede na najnovejše dogodke v regiji.
Iran
Svet je razpravljal o aktualnih razmerah v zvezi s sovražnostmi v zalivski regiji in o krepitvi sodelovanja EU z zalivskimi državami glede na zaostrovanje razmer v regiji.
Ministri in ministrice EU so se strinjali, da je pomembno poglobiti odnose z uporabo varnostnih, obrambnih in diplomatskih kanalov. Prav tako so podprli zamisel o prizadevanjih za zaostritev omejevalnih ukrepov EU, da bi zagotovili svobodo plovbe, razpravljali pa so tudi omožnosti okrepitve operacije ASPIDES.
Svet je opravil izmenjavo mnenj o Izraelu in Palestini. Ministri in ministrice so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi trenutne humanitarne krize v Gazi in zastalega izvajanja mirovnega načrta v skladuz RVSZN 2803, pri čemer so opozorili, da je treba ohraniti mednarodno pozornost na načrt in sodelovanje pri njem, ter poudarili, da je treba zagotoviti dostop do humanitarne pomoči. Ministri in ministrice so poudarili, da je pomembno prispevati k hitremu okrevanju Gaze in podpreti reformna prizadevanja Palestinske uprave.
Obravnavali so tudi vse slabše razmere na Zahodnem bregu in nedavne ukrepe, ki jih je sprejela izraelska vlada, zlasti glede na vse večje nasilje in širjenje naselbin na Zahodnem bregu. Visoka predstavnica je na podlagi sklepov marčevskega zasedanja Evropskega sveta in razprav na aprilski seji Sveta za zunanje zadeve sporočila, da so ministri in ministrice dosegli politični dogovor o nadaljevanju ciljnih sankcij proti ekstremističnim naseljencem in subjektom, ki podpirajo naselbine na Zahodnem bregu. Ministri in ministrice so se obenem dogovorili, da bodo sprejeli dodatne omejevalne ukrepe proti vodilnim predstavnikom Hamasa. Svet je razpravljal tudi o nadaljnjih možnostih politike, vključno s trgovinskimi ukrepi v zvezi z uvozom proizvodov iz naselbin.
Odpravljamo dolgotrajen politični zastoj. Nasilje in ekstremizem nosita posledice.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o težkih humanitarnih razmerah v Libanonu zaradi nenehnih sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom. Obe strani so pozvali, naj spoštujeta prekinitev ognja, dogovorjeno 16. aprila, in ponovno poudarili pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti Libanona.
Neformalna razprava s kanadsko ministrico za zunanje zadeve
Ministrom in ministricam se je pred srečanjem Mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok pridružila kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand, s katero je potekala neformalna razprava o dvostranskih odnosih in sodelovanju pri mednarodnih vprašanjih skupnega interesa.
Ministri in ministrice EU za zunanje zadeve so se seznanili z rezultati posodobljene celovite analize ogroženosti EU.
Razno in drugi sklepi
Pod točko „Razno“ so se ministri in ministrice seznanili z informacijami:
Romunije o nedavni kršitvi romunskega zračnega prostora s strani ruskih dronov in o dogodku na visoki ravni v zvezi z vertikalnim plinskim koridorjem, ki je potekal ob robu vrha Evropske politične skupnosti
Hrvaške o vrhu in poslovnem forumu v okviru pobude Tri morja v Dubrovniku
Italije in Hrvaške o neformalnem ministrskem srečanju MED9++ 7. maja 2026 v Rimu, na katerem je bila vzpostavljena koalicija za svetovni dostop do gnojil in prehransko varnost v času hormuške krize
Svet je sprejel sklepa, s katerima je odobril podpis posodobljenega globalnega sporazuma ter začasnega trgovinskega sporazuma med EU in Mehiko.
Svet je v okviru zaveze EU o ponovnem sodelovanju s Sirijo sprejel sklep o odpravi delne prekinitve izvajanja sporazuma o sodelovanju med EU in Sirijo, ki je bila uvedena leta 2011.
Svet je sklenil, da bo omejevalne ukrepe EUproti akterjem, vpletenim v kibernetske napade na EU in njene države članice, podaljšal za eno leto, in sicer do 18. maja 2027.
Svet je odobril Konvencijo o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino.
Ob robu seje
Ob koncu majske seje Sveta za zunanje zadeve sta visoka predstavnica Kaja Kallas in komisarka za širitev Marta Kos v imenu EU skupaj z ukrajinskim ministrom za zunanje zadeve Andrijem Sibiho in kanadsko ministrico za zunanje zadeve Anito Anand gostili srečanje na visoki ravni Mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok.
Visoka predstavnica Kaja Kallas je nato skupaj z ministrom za zunanje zadeve in izseljence sirske prehodne vlade Asadom Hasanom al Šajbanijem sopredsedovala prvemu političnemu dialogu na visoki ravni med EU in Sirijo. Dialog je bil priložnost za dosego napredka pri ponovnem sodelovanju EU s Sirijo in za pregled delovnih področij, ki bi lahko podprla tranzicijo države.
To je pomemben znak normalizacije odnosov med EU in Sirijo […]. EU je po padcu Asadovega režima hitro ukrepala, da bi podprla politično tranzicijo in obnovo.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
