"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet je po neformalni izmenjavi mnenj prek videokonference z ukrajinskim ministrom za zunanje zadeve AndrijemSibiho razpravljal o vojni agresiji Rusije proti Ukrajini.
Ministrska razprava, ki je sledila, je bila osredotočena na vpliv krize na Bližnjem vzhodu na Ukrajino in vojno agresijo Rusije, zlasti na njene vojaške in energetske posledice.
Ministri in ministrice so jasno povedali, da je Ukrajina še vedno glavna prednostna naloga Evrope na področju varnosti in da ne bo dovoljeno, da bi se pozornost, namenjena Ukrajini, izgubila. Enaki droni, ki napadajo Kijev, napadajo tudi zalivske države. Ker ima Ukrajina najboljšo obrambo pred droni, smo na kratko razpravljali tudi o tem, kako lahko te stvari združimo.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je razpravljal tudi o podpori Ukrajini, vključno z 90 milijardami EUR posojila za podporo Ukrajini za obdobje 2026–2027, in načinih za nadaljnje povečanje pritiska na Rusijo.
Evropa bo ohranila sankcije in še naprej opuščala ruska fosilna goriva. Če želimo, da se ta vojna konča, mora imeti Moskva manj denarja za vojno in ne več. Povečanje pritiska na rusko floto v senci je eno najboljših orodij, ki jih imamo na voljo.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je na seznam uvrstil devet posameznikov, odgovornih za pokol v Buči februarja in marca 2022.
Sprejel je tudi dodatne omejevalne ukrepe proti štirim posameznikom, odgovornim za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (FIMI) proti EU, njenim državam članicam in partnerjem, ter odobril sklepe o krepitvi zmogljivosti EU za boj proti hibridnim grožnjam.
Ministri in ministrice EU za zunanje zadeve so razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu glede na najnovejši razvoj dogodkov v zvezi z vojno v Iranu ter njenih posledicah za celotno regijo.
Iran
Ministri in ministrice so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer in tveganja širšega regionalnega konflikta. Poudarili so, da so edina trajnostna pot iz krize prenehanje sovražnosti, premirje in vrnitev k diplomaciji.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o širših posledicah konflikta, vključno s tveganji za regionalno stabilnost, svetovne trgovinske poti, finančne trge in cene energije. Izražena je bila posebna zaskrbljenost glede varnosti pomorskih poti in potrebe po ohranitvi svobode plovbe, tudi v Rdečem morju in Hormuški ožini.
Ponovna vzpostavitev pošiljk gnojil, hrane in energije prek Hormuške ožine je nujna prednostna naloga. [...] EU že izvaja pomorske operacije. Imamo ASPIDES, ki ima ključno vlogo pri varovanju svobode plovbe. V naših razpravah je bila izražena jasna želja po okrepitvi te operacije.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Zaščita državljanov in državljank EU v regiji je bila izpostavljena kot ključna prednostna naloga. Ministri in ministrice so se seznanili s trenutnim usklajevanjem med državami članicami in uporabo instrumentov EU za olajšanje repatriacije in konzularne pomoči.
To ni vojna Evrope, vendar so evropski interesi neposredno ogroženi. Ker se ta vojna širi, je zaščita naših državljanov in državljank še vedno prednostna naloga EU.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Ministri in ministrice so poudarili pomen podpore iranski civilni družbi in nadaljnjega sodelovanja z regionalnimi partnerji, vključno z zalivskimi državami, da bi podprli prizadevanja za umiritev razmer in regionalno varnost.
Svet je sklenil uvesti omejevalne ukrepe proti dodatnim 16 osebam in trem subjektom, odgovornim za hude kršitve človekovih pravic v Iranu.
Ministri in ministrice so razpravljali o razmerah v Libanonu in izrazili zaskrbljenost zaradi nevarnosti, da bi se država še bolj zapletla v konflikt, ter humanitarnih posledic sedanjih sovražnosti in obsežnega razseljevanja.
Ministri in ministrice so poudarili potrebo po umiritvi razmer in pozvali k razorožitvi Hezbolaha, Izrael pa pozvali, naj ravna zadržano in se izogiba dejanjem, ki bi lahko dodatno destabilizirala državo. Izpostavili so tudi pomen nadaljnje podpore stabilnosti in državnim institucijam Libanona.
EU bo Libanonu zagotovila 100 milijonov EUR humanitarne pomoči. Prav tako še naprej podpiramo libanonske oborožene sile pri razorožitvi Hezbolaha.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Gaza in Zahodni breg
Ministri in ministrice so poudarili, da sedanje zaostrovanje razmer v regiji ne bi smelo odvrniti pozornosti od razmer v Gazi in na Zahodnem bregu. Izrazili so resno zaskrbljenost zaradi vse slabših humanitarnih razmer v Gazi in nezadostnega pretoka humanitarne pomoči ter poudarili, da je treba v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom zagotoviti popoln, varen in neoviran humanitarni dostop. Ponovno so poudarili tudi, da je treba nadaljevati izvajanje celovitega načrta za končanje konflikta v Gazi v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 2803.
Ministri in ministrice so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja na Zahodnem bregu, vključno z napadi nasilnih naseljencev, in poudarili, da je treba zaščititi civiliste, zagotoviti odgovornost in preprečiti nadaljnje zaostrovanje. Ponovno so poudarili, da je treba ohraniti uresničljivost rešitve dveh držav in podpreti reformna prizadevanja Palestinske uprave.
EU si bo še naprej prizadevala za boljši dostop humanitarne pomoči, umiritev razmer in tudi podporo reformam palestinskih oblasti.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o odnosih EU z južnim sosedstvom, vključno s pregledom izvajanja pakta za Sredozemlje, ki se je začel oktobra 2025.
Ministri in ministrice so izpostavili pomen krepitve partnerstva EU z državami južnega sosedstva za spodbujanje stabilnosti, gospodarskega razvoja in blaginje v Sredozemlju. Poudarili so, da je treba nadaljevati izvajanje pakta in s konkretnimi pobudami in projekti doseči oprijemljive rezultate.
Pred sejo Sveta za zunanje zadeve je med zajtrkom potekala neformalna izmenjava mnenj o evropski varnostni strategiji.
Jasno je, da se varnostno okolje hitro spreminja in da se ne moremo odzvati zgolj z izrednimi vrhi. Potrebujemo dolgoročno politiko.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Med kosilom je z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Jaishankarjem potekala neformalna razprava o dvostranskih odnosih in mednarodnih dogodkih.
Druge točke
Nemčija in Francija sta na seji opozorili na razmere v Gruziji zaradi nedavnega sprejetja zakonodajnega svežnja o tujem financiranju in političnih dejavnostih.
Estonija, Latvija in Litva so ministre in ministrice obvestile o obtožbah Rusije, da baltske države ne spoštujejo Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (CERD).
Italija in Malta sta ministrom in ministricam poročali o vse večji pomorski in okoljski grožnji v Sredozemlju, v katero je vpleteno rusko plovilo za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina Arctic Metagaz.
Druge odločitve
Svet je sprejel sklep o podpori afriškim državam pri krepitvi njihovih zmogljivosti za protiminsko delovanje, da bi prispevali k cilju Afrike brez min.
Svet je sprejel omejevalne ukrepe proti trem subjektom in dvema posameznikoma, ki so odgovorni za kibernetske napade na države članice EU in partnerje EU.
