Svet za zunanje zadeve, 21. april 2026

Glavni rezultati

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini

Svet je danes razpravljal o vojni agresiji Rusije proti Ukrajini, pred tem pa je ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha prek videokonference predstavil razmere na terenu in najnujnejše potrebe Ukrajine.

Sledila je ministrska razprava, katere osrednja tema so bili nadaljnja podpora Ukrajini, tudi prek posojila za podporo Ukrajini v višini 90 milijard EUR za obdobje 2026–2027, in načini, da se dodatno celovito poveča pritisk na Rusijo, tudi z 20. svežnjem sankcij in še več omejevalnimi ukrepi.

Ob koncu srečanja je visoka predstavnica napovedala široko podporo pospešitvi dela v zvezi s četrtim stebrom evropskih varnostnih jamstev, osredotočenim na reformo obrambnega sektorja, okrepljeno podporo za boj proti kibernetskim/hibridnim grožnjam in prizadevanja za odstranjevanje min ter podporo vojnim veteranom in veterankam.

Poleg tega je Svet sprejel omejevalne ukrepe proti dvema dodatnima subjektoma, odgovornima za nenehne hibridne dejavnosti Rusije, zlasti propagando in dezinformacije, ter sklenil podaljšati omejevalne ukrepe EU proti tistim, ki so odgovorni za dejanja, katerih cilj je destabilizacija, spodkopavanje ali ogrožanje suverenosti in neodvisnosti Republike Moldavije, in sicer do 29. aprila 2027.

• Ruske hibridne grožnje: EU na seznam uvrstila dva subjekta zaradi dejavnosti manipuliranja z informacijami (sporočilo za javnost, 21. april 2026)
• Republika Moldavija: Omejevalni ukrepi EU podaljšani do aprila 2027 (sporočilo za javnost, 21. april 2026)
• Vojna Rusije proti Ukrajini (ozadje)
• Vojaška podpora EU Ukrajini (ozadje)
• Solidarnost EU z Ukrajino (ozadje)

Razmere na Bližnjem vzhodu

Ministri in ministrice EU za zunanje zadeve so razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu glede na najnovejše dogodke v regiji.

Libanon

Zasedanje se je začelo z neformalno izmenjavo mnenj s predsednikom Sveta ministrov Libanonske republike Nawafom Salamom, pri čemer so bile v ospredju razmere na terenu in sporazum o prenehanju sovražnosti z Izraelom.

Ministri in ministrice so poudarili humanitarne posledice konflikta in pomen nadaljnje podpore Libanonu.

Iran

Nato so se ministri in ministrice EU osredotočili na razmere v Iranu in Perzijskem zalivu. Visoka predstavnica je ministrom in ministricam za zunanje zadeve poročala o svojem nedavnem obisku v regiji in poudarila pomen tesnega sodelovanja z regionalnimi partnerji, da bi zagotovili varnost in umiritev razmer.

Ministri in ministrice so poudarili pomen nadaljnjih diplomatskih prizadevanj za zmanjšanje napetosti in trajno rešitev konflikta.

Po zasedanju je visoka predstavnica sporočila, da je bil dosežen politični dogovor o razširitvi režima sankcij EU, s čimer bi bili zajeti tudi tisti, ki so odgovorni za posege v svobodo plovbe.

• Izjava visoke predstavnice v imenu EU o prekinitvi ognja, o kateri so se dogovorile Združene države Amerike in Iran (9. april 2026)
• Časovnica – Iran in Bližnji vzhod (ozadje)
• Sankcije EU proti Iranu (ozadje)

Izrael in Palestina

Svet je razpravljal o Izraelu in Palestini.

Visoka predstavnica je ministre in ministrice seznanila z rezultati srečanj globalnega zavezništva za uveljavitev rešitve dveh držav in ad hoc povezovalnega odbora, ki jima je sopredsedovala dan prej, ter ponovno potrdila pomen učinkovitega izvajanja mirovnega načrta v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 2803.

Kar zadeva odnose z Izraelom, je visoka predstavnica sporočila, da ni bilo soglasja o predlogu nekaterih držav članic, da se popolnoma ali delno prekini izvajanje pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.

Obravnavane so bile tudi razmere na Zahodnem bregu in delovanje EU v okviru misij SVOP.

• Stališče EU o razmerah na Bližnjem vzhodu (ozadje)
• Humanitarna podpora EU za palestinsko prebivalstvo (ozadje)

Sirija:

Svet je v okviru priprav na prvi politični dialog med EU in Sirijo, ki je načrtovan za 11. maj, razpravljal o najboljših načinih za podporo tranzicije v državi.

• Sklepi Evropskega sveta, 20. marec 2025
• Sirija: Svet odobril sklepe (sporočilo za javnost, 23. junij 2025)
• Sirija (ozadje)

Južni Kavkaz

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o odnosih med EU in Južnim Kavkazom, pri čemer so se osredotočili na razvoj dogodkov v mirovnem procesu, ki zadeva Armenijo in Azerbajdžan. V zvezi s tem je več ministrov in ministric poudarilo, da je napredek v tem procesu resnična priložnost za regijo in da je EU tozadevno znatno okrepila svojo podporo.

Svet za zunanje zadeve je razpravljal tudi o odnosih med EU in Armenijo pred njunim prvim skupnim vrhom, ki bo 4. in 5. maja v Erevanu, ter podprl pričakovane rezultate vrha. Svet se je odločil, da v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) vzpostavi partnersko misijo EU v Armeniji (EUPM Armenia), ki bo ob tekoči misiji EU v Armeniji (EUMA) dodatno pomagala krepiti demokratično odpornost Armenije in njeno sposobnost obvladovanja kriz.

• Armenija: EU vzpostavila novo civilno misijo, ki bo pomagala krepiti odpornost države (sporočila za javnost, 21. april 2026)
• Prvi vrh EU in Armenije bo 4. in 5. maja 2026 (sporočilo za javnost, 26. marec 2026)
• Armenija (ozadje)

Ministri in ministrice so ob upoštevanju rezultatov obiska predsednika Evropskega sveta 11. marca v Bakuju razpravljali o odnosih EU z Azerbajdžanom in parametrih za morebitno ponovno sodelovanje EU s to državo.

• Skupna izjava za javnost predsednika Evropskega sveta Antónia Coste in predsednika Republike Azerbajdžan Ilhama Alijeva (11. marec 2026)
• Azerbajdžan (ozadje)

Nadaljnje je Svet preučil razmere v Gruziji in razpravljal o pritisku EU v odziv na trenutno demokratično nazadovanje. Ob koncu seje je visoka predstavnica poudarila, da ni znakov izboljšanja, ministri in ministrice pa so jasno sporočili, da mora gruzijska vlada začeti ravnati drugače.

• Gruzija (ozadje)

Sudan

Svet je po več kot treh letih konflikta, ki se je začel 15. aprila 2023, preučil vojno dogajanje v Sudanu, v katerem se nadaljujejo spopadi med sudanskimi oboroženimi silami (SAF) in silami za hitro podporo (RSF) ter z njimi povezanimi milicami, ob kršitvah človekovih pravic brez primere, katastrofalnih humanitarnih razmerah in največji krizi razseljevanja na svetu.

Svet je o Sudanu razpravljal po tretji mednarodni konferenci o Sudanu, ki je bila 15. aprila 2026 v Berlinu. Dogodek je gostila EU skupaj s Francijo, Nemčijo, Združenim kraljestvom, Združenimi državami Amerike in Afriško unijo.

EU je ob tem podala izjavo, v kateri je ponovno poudarila svojo zavezanost enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Sudana ter odločno zavrnila vse enostranske poskuse oblikovanja vzporedne vlade, ker bi to lahko povzročilo delitev države.

• Sudan: Izjava visoke predstavnice v imenu Evropske unije ob tretji obletnici vojne (sporočilo za javnost, 21. april 2026)
• Sporočilo sogostiteljic– mednarodna konferenca o Sudanu v Berlinu (15. april 2026 – Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve)
• EU in države članice v odziv na krizo v Sudanu obljubile več kot 812 milijonov EUR – Evropska civilna zaščita in evropske operacije humanitarne pomoči (15. april 2026 – Evropska komisija)
• Sudan (ozadje)

Druge točke in sklepi

Latvija je med sejo izpostavila vprašanje sodelovanja Rusije na beneškem bienalu 2026.

Litva je Svet obvestila o nedavni odločitvi beloruskega vrhovnega sodišča, da univerzo „European Humanities University“ (EHU) imenuje za „ekstremistično organizacijo“.

Na koncu pa je belgijski minister Svetu poročal o svoji misiji na Zahodnem Balkanu.

Svet je danes odobril sklepe z naslovom „Energetska in podnebna diplomacija EU – krepitev suverenosti in pospešitev svetovnega prehoda na čisto energijo“.

• Energetska in podnebna diplomacija EU: Svet odobril sklepe (sporočilo za javnost, 21. april 2026)