Vrh skupine G20, Rim, Italija, 30. in 31. oktober 2021

Glavni rezultati

Voditelji in voditeljice skupine G20 so se 30. in 31. oktobra 2021 v Rimu sestali na dvodnevnem vrhu, ki ga je gostilo italijansko predsedstvo skupine G20.

EU sta zastopala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Voditelji in voditeljice skupine G20 so po koncu srečanja sprejeli izjavo voditeljev in voditeljic skupine G20.

• Izjava voditeljic in voditeljev z vrha skupine G20 v Rimu

Voditelji in voditeljice skupine G20 so se na vrhu dogovorili, da bodo:

• omogočili, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv
• pospešili svoje ukrepanje za doseganje ničelnih globalnih neto emisij toplogrednih plinov ali ogljične nevtralnosti do sredine ali okrog sredine tega stoletja
• ponovno potrdili zavezo razvitih držav za podnebno financiranje, da bodo skupaj mobilizirale 100 milijard USD na leto, in pozdravili nove zaveze nekaterih članic skupine G20
• uveljavili nova pravila za stabilnejši in pravičnejši mednarodni davčni sistem, vključno z minimalnim 15-odstotnim svetovnim davkom od dohodkov pravnih oseb, do leta 2023
• pospešili prizadevanja za zagotovitev boljšega in pravočasnejšega dostopa do cepiv proti COVID-19 v državah z nizkimi in srednjimi dohodki
• ustanovili skupno projektno skupino za finance in zdravje v okviru skupine G20, da se zagotovi ustrezno financiranje preprečevanja pandemij ter pripravljenosti in odzivanja nanje

Gospodarsko okrevanje

Voditelji in voditeljice so ugotovili, da svetovno gospodarstvo v letu 2021 dobro okreva po zaslugi uvedbe cepiv in stalne politične podpore. Vendar se raven okrevanja med državami in znotraj njih močno razlikuje.

Zato je skupina G20 še naprej odločena, da bo uporabila vsa razpoložljiva orodja, dokler bo to potrebno, za odpravo škodljivih posledic pandemije, zlasti za tiste, ki jih je najbolj prizadela, kot so ženske, mladi ter neformalni in nizko usposobljeni delavci, pa tudi na področju neenakosti.

„Še naprej bomo vzdrževali okrevanje in se izogibali prezgodnji ukinitvi podpornih ukrepov, hkrati pa ohranjali finančno stabilnost in dolgoročno fiskalno vzdržnost ter se varovali pred negativnimi tveganji in negativnimi učinki prelivanja.“ Izjava voditeljev in voditeljic skupine G20

Skupina G20 bo prav tako še naprej pozorna na svetovne gospodarske izzive, kot so motnje v dobavnih verigah.

COVID-19

Da bi odpravili trdovratne vrzeli pri cepljenju, so se voditelji in voditeljice skupine G20 zavezali, da bodo znatno povečali ponudbo cepiv, terapevtike in diagnostike ter dostop do njih, pri tem pa posebno pozornost namenili potrebam držav z nizkimi in srednjimi dohodki.

To bi moralo omogočiti napredek pri doseganju cilja, da se cepi vsaj 40 % prebivalstva v vseh državah do konca leta 2021 in 70 % do sredine leta 2022, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

Zagotavljanje hitre in pravične distribucije cepiv po vsem svetu bo vključevalo krepitev dobavnih verig, širitev in diverzifikacijo proizvodnih zmogljivosti, spodbujanje naklonjenosti cepljenju in zaupanja v cepiva ter boj proti dezinformacijam.

Voditelji in voditeljice skupine G20 so prav tako ponovno potrdili svojo zavezanost Rimski deklaraciji, sprejeti na majskem svetovnem vrhu o zdravju, kot „kompasu za skupno ukrepanje“.

• Solidarnost EU z mednarodno skupnostjo med pandemijo COVID-19
• Rimska deklaracija

Preprečevanje pandemij ter pripravljenost in odzivanje nanje

Da bi zagotovili ustrezno, trajnostno in bolje usklajeno financiranje preprečevanja pandemij ter pripravljenosti in odzivanja nanje, so voditelji in voditeljice skupine G20 ustanovili skupno projektno skupino za finance in zdravje v okviru skupine G20.

Projektna skupina bo do začetka leta 2022 pripravila ureditve za vzpostavitev finančnega instrumenta, ki ga bo usklajevala SZO, za okrepitev svetovnega financiranja preprečevanja pandemij ter pripravljenosti in odzivanja nanje.

Ustanovitev projektne skupine so pred vrhom predlagali ministri in ministrice za zdravje in finance držav skupine G20.

• Skupno sporočilo ministrov in ministric za finance in zdravje skupine G20, 29. oktober 2021

Voditelji in voditeljice so opozorili tudi, da bi krepitev preprečevanja pandemij ter pripravljenosti in odzivanja nanje lahko vključevala mednarodni instrument ali sporazum v okviru SZO.

Predsednik Charles Michel je pred vrhom izpostavil koristi mednarodne pogodbe o obvladovanju pandemij.

„Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije bo novembra na posebnem zasedanju razpravljala o načelih mednarodne pogodbe o obvladovanju pandemij, utemeljene na ustavi Svetovne zdravstvene organizacije. Prepričani smo, da bo takšna pogodba najboljši način za izboljšanje svetovne pripravljenosti na pandemije in odzivanja nanje.“ Predsednik Evropskega sveta Charles Michel

• Mednarodna zdravstvena odpornost: prelomni izziv (sporočilo za javnost, 26. oktober 2021)
• Mednarodna pogodba o preprečevanju pandemij in pripravljenosti nanje (ozadje)

Podnebje in energija

Voditelji in voditeljice skupine G20 so se zavezali, da si bodo skupaj prizadevali za uspešno podnebno konferenco ZN (COP26), ki se je začela v Glasgowu v Združenem kraljestvu takoj po vrhu skupine G20.

Ponovno so potrdili svojo zavezanost doslednemu in učinkovitemu izvajanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma.

Voditelji in voditeljice skupine G20 so opozorili, da bo za omogočanje, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, potrebno smiselno in učinkovito ukrepanje ter zavezanost vseh držav, in sicer ob upoštevanju različnih pristopov.

Skupina G20 bo pospešila svoje ukrepanje na področjih blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja nanje in financiranja v zvezi s tem, pri čemer bo upoštevala ključni pomen doseganja ničelnih globalnih neto emisij toplogrednih plinov ali ogljične nevtralnosti do sredine ali okrog sredine tega stoletja.

Voditelji in voditeljice so se zavezali tudi, da bodo v tem desetletju sprejeli nadaljnje ukrepe ter oblikovali, izvajali, posodabljali in po potrebi okrepili svoje nacionalno določene prispevke za leto 2030.

• Pariški sporazum o podnebnih spremembah (ozadje)
• Konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP26), vrh svetovnih voditeljev in voditeljic, Glasgow, Združeno kraljestvo, 1. november 2021
• Vrh o podnebnih spremembah konference COP26: zakaj je pomemben (ozadje)

Voditelji in voditeljice so opozorili na zavezo razvitih držav v zvezi s podnebnim financiranjem, da bodo od leta 2020 in vse do leta 2025 skupaj mobilizirale 100 milijard USD letno za podporo državam v razvoju pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje njihovih emisij toplogrednih plinov ter blažitev negativnih vplivov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, to zavezo pa so tudi ponovno potrdili.

Pozdravili so tudi nove zaveze nekaterih članic skupine G20, da bodo vse do leta 2025 povečevale in izboljševale svoje skupne prispevke za mednarodno javno podnebno financiranje; z zadovoljstvom pričakujejo tudi nove zaveze drugih držav.

• Svet odobril znesek podnebnega financiranja za leto 2020 (sporočilo za javnost, 29. oktober 2021)
• Sklepi Sveta o podnebnem financiranju, 5. oktober 2021
• Sklepi Sveta o podnebnem financiranju – dodatek

Voditelji in voditeljice so ponovno potrdili svojo zavezo iz leta 2009, da bodo srednjeročno postopno odpravili in racionaliziralineučinkovite subvencije za fosilna goriva, ki spodbujajo potratno potrošnjo.

Zavezali so se, da bodo do konca leta 2021 ustavili mednarodno javno financiranje za novo nezmanjšano proizvodnjo električne energije iz premoga v tujini.

Voditelji in voditeljice skupine G20 so poudarili svojo zavezanost ohranjanju energetske varnosti ob hkratnem obravnavanju podnebnih sprememb ter zagotavljanju prehoda energetskega sistema, ki zagotavlja cenovno dostopno energijo za najranljivejša gospodinjstva in podjetja.

Poudarili so tudi pomen ohranjanja nemotenega pretoka energije iz različnih virov, od različnih dobaviteljev in z različnih poti ter spodbujanja odprtih, konkurenčnih in prostih mednarodnih energetskih trgov.

Biotska raznovrstnost in okolje

Voditelji in voditeljice skupine G20 so se zavezali, da bodo okrepili ukrepanje za zaustavitev in obrnitev trenda izgube biotske raznovrstnosti do leta 2030.

Prizadevali si bodo, da bo do leta 2030 vsaj 30 % svetovnih kopenskih površin in vsaj 30 % svetovnih oceanov in morij ohranjenih ali zaščitenih, članicam pa bodo pomagali pri doseganju napredka v smeri tega cilja v skladu z nacionalnimi okoliščinami.

Voditelji in voditeljice so druge države pozvali, naj združijo moči s skupino G20, da bi ob sodelovanju zasebnega sektorja in civilne družbe uresničili ambiciozni cilj zasaditve 1 bilijona dreves do leta 2030.

Trajnostni razvoj

Voditelji in voditeljice skupine G20 so izrazili globoko zaskrbljenost v zvezi s posledicami krize zaradi COVID-19, zlasti v državah v razvoju. Ponovno so potrdili svojo zavezanost svetovnemu odzivu, da bi pospešili napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ter podprli trajnostno, vključujoče in odporno okrevanje po vsem svetu.

Voditelji in voditeljice so se zavezali, da bodo okrepili svoje ukrepanje za izvajanje akcijskega načrta skupine G20 v zvezi z Agendo 2030 ter podporo skupine G20 pri odzivanju na pandemijo zaradi COVID-19 in okrevanje po njej v državah v razvoju. Prav tako so ponovno potrdili svojo stalno podporo afriškim državam v okviru vrste pobud, kot je dogovor skupine G20 z Afriko.

• Izjava predsednika Charlesa Michela na konferenci v okviru dogovora skupine G20 z Afriko (sporočilo za javnost, 27. avgust 2021)
• Spletno mesto pobude za dogovor skupine G20 z Afriko

Voditelji in voditeljice so pozdravili novo splošno dodelitev posebnih pravic črpanja, s katero je bilo na svetovni ravni danih na voljo 650 milijard USD dodatnih rezerv. Skupina G20 bo iskala načine, kako povečati učinek te dodelitve s prostovoljnim usmerjanjem dela dodeljenih posebnih pravic črpanja v pomoč ranljivim državam.

Voditelji in voditeljice skupine G20 so Mednarodni denarni sklad (MDS) pozvali, naj vzpostavi nov sklad za odpornost in vzdržnost, da bi zagotovili cenovno dostopno dolgoročno financiranje za države z nizkimi dohodki, tudi na afriški celini, v majhnih otoških državah v razvoju in ranljivih državah s srednjimi dohodki.

Voditelji in voditeljice so pozdravili napredek, dosežen v okviru pobude skupine G20 za začasno opustitev dolžniških obveznosti (DSSI), ki naj bi po ocenah omogočila odlog odplačevanja celotnega dolga v višini vsaj 12,7 milijarde USD med majem 2020 in decembrom 2021 v korist 50 držav.

Dnevni red vrha

Razprave na vrhu so bile organizirane v okviru treh glavnih delovnih sej ter dveh spremljajočih dogodkov voditeljev in voditeljic.

Delovne seje

• Prva seja: „Svetovno gospodarstvo in globalno zdravje“
• Druga seja: „Podnebne spremembe in okolje“
• Tretja seja: „Trajnostni razvoj“

Spremljajoča dogodka voditeljev in voditeljic

• „Podpora malim in srednjim podjetjem ter podjetjem v lasti žensk za boljše okrevanje“
• „Vloga zasebnega sektorja v boju proti podnebnim spremembam“

Dvostranska srečanja predsednika Charlesa Michela

Predsednik Michel je imel ob robu vrha več dvostranskih srečanj z drugimi svetovnimi voditelji in voditeljicami:

• Narendra Modi, predsednik indijske vlade
• Lee Hsien Loong, predsednik singapurske vlade
• Paul Kagame, predsednik Ruande in predsedujoči NEPAD
• Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije
• Alberto Fernández, predsednik Argentine
• Scott Morrison, predsednik avstralske vlade
• Angela Merkel, nemška kanclerka
• Joko Widodo, predsednik indonezijske vlade
• Recep Tayyip Erdoğan, predsednik Turčije

Predsednik Charles Michel in predsednica Ursula von der Leyen sta sodelovala tudi na neformalnem srečanju voditeljev EU in Afriške unije, ki so se udeležili vrha, ki ga je gostil francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ozadje

O italijanskem predsedovanju skupini G20

Krovna tema italijanskega predsedstva so trije stebri: ljudje, planet, blaginja. V skladu z njo so bile na vrhu v Rimu sklicane tri delovne seje.

O skupini G20

Članice skupine G20 so: Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Mehika, Republika Koreja, Rusija, Saudova Arabija, Južna Afrika, Turčija, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Evropska unija.

Španija je stalna gostja. Italijansko predsedstvo skupine G20 je poleg tega na vrh povabilo še sedem voditeljev, med drugim predsednika nizozemske vlade.

Prejšnji vrhi

Prejšnji vrh skupine G20 leta 2020 je zaradi pandemije COVID-19 potekal prek videokonference.

• Vrh skupine G20, 21. in 22. november 2020

Zadnji fizični vrh skupine G20 je bil leta 2019 v Osaki na Japonskem.

• Vrh skupine G20 v Osaki na Japonskem, 28. in 29. junij 2019