Skip to content
  • Mednarodno vrhunsko srečanje

Vrh EU-Ukrajina, Kijev, 12. oktober 2021, 12. oktober 2021

Glavni rezultati

23. vrh med Evropsko unijo in Ukrajino je potekal 12. oktobra 2021 v Kijevu.

EU sta zastopala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, Ukrajino pa predsednik Volodimir Zelenski.

Za uradnimi srečanji se skrivajo konkretni dosežki, ki spreminjajo življenja ljudi ter prinašajo svobodo, več zmogljivosti za podporo pravne države in več blaginje. V tem je pravi pomen vezi med Ukrajino in EU. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel

Ob koncu vrha so voditelji sprejeli skupno izjavo.

Fotografija slovesnosti ob podpisu ob robu vrha
Na slovesnosti po vrhu so bili podpisani trije sporazumi

Politično pridruževanje in gospodarsko povezovanje

Voditelji so ponovno potrdili, da so še naprej zavezani krepitvi političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja Ukrajine z Evropsko unijo.

Pozdravili so rezultate, dosežene s pridružitvenim sporazumom med EU in Ukrajino, ter uspeh poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja. Dvostranski trgovinski tokovi so se od začetka uporabe poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja leta 2016 znatno okrepili.

Obe strani sta pozdravili izmenjavo svojih ocen pridružitvenega sporazuma, saj želita na naslednjem dvostranskem vrhu v Bruslju leta 2022 predstaviti skupno oceno.

Pripadamo isti evropski družini. V zadnjih letih je imelo v projektu Erasmus+ priložnost sodelovati 17 000 ukrajinskih študentov in študentk. V EU je lahko brez vizumov potovalo 50 milijonov evropskih državljanov in državljank. Izjava predsednika Michela po vrhu EU-Ukrajina

Voditelji so se dogovorili, da bodo dodatno okrepili gospodarsko povezovanje in sodelovanje v okviru pridružitvenega sporazuma, med drugim tudi na naslednjih področjih:

  • približevanje politik in zakonodaje Ukrajine evropskemu zelenemu dogovoru
  • povezovanje ukrajinskih energijskih trgov in energetskih sistemov z energijskim trgom EU, vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev
  • nadaljnji tranzit plina prek Ukrajine po letu 2024, posodobitev ukrajinskega prenosnega sistema plina in krepitev evropske energetske varnosti
  • pridružitev Ukrajine enotnemu digitalnemu trgu EU v okviru pridružitvenega sporazuma

EU in Ukrajina sta ob robu vrha podpisali tudi tri sporazume:

  • sporazum o civilnem letalstvu, ki ustvarja nove poslovne priložnosti za ukrajinske letalske prevoznike in letalske prevoznike držav članic EU
  • sporazum o pristopu Ukrajine k programu Obzorje Evropa in programu Euratoma za raziskave in usposabljanje
  • sporazum o pristopu Ukrajine k programu Ustvarjalna Evropa

Voditelji so pred vrhom vzhodnega partnerstva pozdravili napredek pri izvajanju pridružitvenih sporazumov ter poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij, sklenjenih in vzpostavljenih z Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino, ter pozvali k njihovemu doslednemu izvajanju. Vrh bo potekal 15. decembra 2021 v Bruslju.

Proces reform

Voditelji se zavedajo znatnega napredka – kot je zgodovinsko odprtje trga kmetijskih zemljišč –, ki ga je Ukrajina dosegla v procesu reform.

Poudarili so, da je treba ta prizadevanja okrepiti, zlasti v zvezi z reformami pravosodja, bojem proti korupciji in reformo varnostnega sektorja.

EU je ponovno potrdila, da še naprej odločno podpira Ukrajino, pri čemer obstaja jasna povezava z učinkovitim izvajanjem reform in političnih ukrepov. EU in evropske finančne institucije so od leta 2014 Ukrajini namenile sveženj posojil in nepovratnih sredstev v doslej brezprimerni višini več kot 17 milijard EUR.

Predsednik Michel je poudaril koristnost vezi med EU in Ukrajino za državljane in državljanke

Pomoč zaradi COVID-19

Voditelji so se strinjali, da podpora EU Ukrajini za lažje odpravljanje socialno-ekonomskih posledic pandemije daleč presega podporo, ki jo je EU zagotovila drugim partnerjem, saj ji je dodelila makrofinančno pomoč v višini 1,2 milijarde EUR in sveženj podpore v višini 190 milijonov EUR.

EU in Ukrajina bosta tesno sodelovali, da bi Ukrajini zagotovili dostop do cepiv proti COVID-19 v okviru platforme COVAX, tudi prek mehanizma EU za izmenjavo cepiva.

Voditelji so pozdravili tudi dejstvo, da Ukrajina spada med države in ozemlja zunaj EU, ki so povezani z digitalnim COVID potrdilom EU. To pomeni, da je ukrajinsko COVID potrdilo v EU sprejeto pod enakimi pogoji kot digitalno COVID potrdilo EU. Prav tako je digitalno COVID potrdilo EU sprejeto v Ukrajini.

Zemljevid z mehurčnim grafikonom, ki prikazuje pomoč EU sosednjim državam v odziv na COVID-19

Zunanja in varnostna politika

EU je znova potrdila, da neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine.

Voditelji so poudarili pomen nadaljnje krepitve sodelovanja na področju skupne varnostne in obrambne politike ter večjega usklajevanja Ukrajine s skupno zunanjo in varnostno politiko.

Obenem se tudi zavedajo pomena nadaljnje krepitve sodelovanja pri preprečevanju hibridnih groženj in boju proti dezinformacijam.

Varnost pomeni tudi okrepitev prizadevanj za preprečevanje hibridnih groženj in kibernetskih napadov. Zato bomo še bolj poglobili naš kibernetski dialog. Izjava predsednika Michela po vrhu EU-Ukrajina

Voditelji so ponovno odločno obsodili od februarja 2014 trajajoče očitno poseganje ruskih vojaških sil v ukrajinsko suverenost in ozemeljsko nedotakljivost z oboroženimi napadi.

EU je pozdravila vzpostavitev mednarodne Krimske platforme, ki je bila lansirana na otvoritvenem vrhu 23. avgusta v Kijevu, in podpira izvajanje skupne izjave, h kateri so se zavezale EU in njene države članice.

Ukrajina je pozdravila junijske sklepe Evropskega sveta, v katerih so voditelji in voditeljice EU ponovno potrdili, da je dosledno izvajanje sporazumov iz Minska ključni pogoj za kakršno koli bistveno spremembo stališča EU v njenih odnosih z Rusijo.

Predsednik Michel je ponovno potrdil neomajno solidarnost EU z Ukrajino v zvezi z njeno ozemeljsko nedotakljivostjo

Sankcije EU proti Rusiji

Voditelji so opozorili, da je EU znova podaljšala gospodarske sankcije proti Rusiji, ki jih sprejema od leta 2014 v odziv na nezakonito priključitev Krima in namerno destabilizacijo Ukrajine.

Trajanje teh sankcij ostaja jasno povezano z doslednim izvajanjem sporazumov iz Minska.

Svet je poleg tega dan pred vrhom uvedel omejevalne ukrepe proti še osmim posameznikom zaradi dejavnega podpiranja ukrepov in izvajanja politik, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.

EU je od leta 2014 proti Rusiji uvedla različne vrste sankcij v odziv na nezakonito priključitev Krima.
Sankcije EU proti Rusiji zaradi Ukrajine (od leta 2014) (Infografika)

Sankcije EU proti Rusiji zaradi Ukrajine (od leta 2014) (Infografika)

Ozadje

Odnosi EU z Ukrajino

Odnosi med EU in Ukrajino temeljijo na pridružitvenem sporazumu, ki je začel veljati leta 2017. Gospodarski del pridružitvenega sporazuma tvori poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje.

Liberalizacija vizumskega režima

Od leta 2017 ukrajinski državljani in državljanke ne potrebujejo več vizuma za kratkoročno bivanje v schengenskem območju.

Prejšnji vrh

Prejšnji vrh EU-Ukrajina je bil 6. oktobra 2020 v Bruslju.

Gradivo za seje

Pripravljalni dokumenti

Sporočila za javnost

Za medije

Stiki z mediji

Če niste novinar, svoje vprašanje pošljite službi za obveščanje javnosti.

Akreditacija in dogodki za medije

Splošne informacije o akreditaciji so na voljo na tej strani.

Za akreditacijo za medije za mednarodna srečanja na vrhu, organizirana zunaj Evropske unije, bodo odgovorni vladni organi države gostiteljice.

Spremljajte nas

Druge seje: Mednarodno vrhunsko srečanje

Več sej

Zadnja posodobitev: 9. januar 2025