Svet za pravosodje in notranje zadeve, 12.–13. 10. 2017, 12. in 13. oktober 2017

Glavni rezultati seje 13. oktobra

Zakonik o schengenskih mejah

Ministri so prvič izmenjali mnenja o predlogu Evropske komisije o spremembi zakonika o schengenskih mejah. Ta se nanaša na pravila o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah. Razprave o tem predlogu se bodo zdaj nadaljevale na tehnični ravni.

Ministri so se seznanili tudi s priporočilom Komisije glede izvajanja veljavnih pravil.

„Koristi schengenskega območja so nesporne, zato moramo poiskati najboljši način za zaščito z njim povezanih dosežkov, hkrati pa razviti sposobnost za odzivanje na nove grožnje, s katerimi se soočajo nekatere države članice. Današnja razprava je bila plodna in iskrena, zdaj pa bomo predlog še podrobneje preučili.“

Andres Anvelt, estonski notranji minister

Boj proti terorizmu

Ministri so izmenjali mnenja o tem, kako izboljšati sodelovanje med akterji s področij kazenskega pregona in obveščevalnih podatkov, kar zadeva boj proti terorizmu, pri tem pa v celoti upoštevati dejstvo, da je nacionalna varnost v izključni pristojnosti držav članic.

Migracije in azil

Ministri so na podlagi nedavnega priporočila Komisije neformalno razpravljali o vlogi, ki bi jo lahko imela preselitev pri splošnem upravljanju migracij in azilni politiki EU.

Svet se je seznanil tudi z napredkom glede vseh sedmih zakonodajnih zadev, ki sestavljajo reformo skupnega evropskega azilnega sistema.

• V zvezi z enim od predlogom (Agencija EU za azil) je bil z Evropskim parlamentom junija 2017 dosežen splošni politični dogovor ad referendum.
• V zvezi z dvema zadevama (uredbi o Eurodac in pogojih za azil) trenutno potekajo pogajanja z Evropskim parlamentom.
• V zvezi s predlogoma uredbe o preselitvi in direktive o pogojih za sprejem namerava predsedstvo doseči, da mu Svet podeli mandat in po možnosti pred koncem leta začeti pogajanja z Evropskim parlamentom.
• Glede še ene zadeve (uredba o azilnih postopkih) delo poteka v pripravljalnih telesih Sveta.
• V zvezi z vprašanjem solidarnosti in odgovornosti (Dublin) je bil na podlagi dela prejšnjih predsedstev dosežen napredek pri prizadevanjih za dosego skupnega pristopa.

Glavni rezultati seje 12. oktobra

Evropsko javno tožilstvo

Uredbo o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EPPO) so sprejele tiste države članice, ki so udeležene v okrepljenem sodelovanju. Evropsko javno tožilstvo bo odgovorno za preiskave in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter njihovo privedbo pred sodišče. Združevalo bo prizadevanja evropskih in nacionalnih organov kazenskega pregona za preprečevanje goljufij v škodo EU.

• Dvajset držav članic potrdilo ustanovitev Evropskega javnega tožilstva (sporočilo za javnost, 12. 10. 2017)

Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

Ministri so razpravljali o predlogu uredbe za razširitev obstoječega evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) z vzpostavitvijo centraliziranega sistema. Večina držav članic se je strinjala, da bi sistem moral vsebovati informacije o obsojenih državljanih tretjih držav, celo v primerih, ko ima zadevna oseba tudi državljanstvo EU. Prav tako so ministri razpravljali o merilih za vnašanje prstnih odtisov v sistem ECRIS. Čeprav so številni od njih menili, da so merila za zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, uravnotežen kompromis, je potrebno nadaljnje delo.

Ministri so opravili tudi orientacijsko razpravo o predlogu uredbe o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi, pri čemer so na splošno podprli vključitev sistemov preventivne zaplembe v področje uporabe uredbe, pod pogojem, da je odredba o zaplembi jasno povezana s kriminalnimi dejavnostmi in se uporabljajo ustrezne procesne kavtele.

„Evropska unija poenostavlja življenja državljanov, hkrati pa si tudi odločno prizadeva, da storilci kaznivih dejanj ne bi zlorabljali s tem pridobljenih koristi. Sodelovanje v kazenskem pravosodju, tudi z izmenjavo podatkov o kazenskih obsodbah ter vzajemnim priznavanjem odredb o zamrznitvi in zaplembi, je s tega vidika bistveno. Ta orodja bodo zagotovila, da storilci kaznivih dejanj ne bodo mogli kar tako ubežati svoji preteklosti, če se odselijo v drugo državo ali tja prenesejo svoje premoženje in tam nadaljujejo svoje dejavnosti.“

Urmas Reinsalu, estonski minister za pravosodje

Temeljne pravice

Svet je sprejel sklepe o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah v letu 2016, ki odražajo nekatera najbolj pereča vprašanja, kot je boj proti rasizmu in nasilju nad ženskami.

• Sklepi Sveta o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah v letu 2016