Skip to content

Sveženj ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom

Za kaj pravzaprav gre?

Sveženj ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom sestavljajo zakonodajne in nezakonodajne pobude na ravni EU, katerih cilj so strožja pravila proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb ter bolj poštena, enostavnejša in učinkovitejša obdavčitev tovrstnih dohodkov v EU.

Sveženj nadgrajuje priporočila za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (ang. tax base erosion and profit shifting – BEPS), ki jih je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sprejela leta 2015.

Cilji svežnja so:

  • preprečiti agresivno davčno načrtovanje
  • izboljšati preglednost
  • vzpostaviti bolj pošteno davčno okolje za podjetja v EU

Kaj vsebuje sveženj?

Sestavljajo ga naslednji elementi:

Sporočilo o svežnju proti izogibanju davkom

Sporočilo s političnega in gospodarskega vidika utemeljuje razloge za ukrepe, ki so predlagani v tem svežnju.

Direktiva o preprečevanju izogibanja davkom

Direktiva uvaja več pravno zavezujočih ukrepov za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja. Predvsem pa je njen namen ukrepati v primerih, ko korporacije izrabljajo razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo globalno davčno obveznost. Zaradi tega vključuje pravne določbe o preprečevanju agresivnega davčnega načrtovanja, ki zadevajo:

  • omejitev obresti
  • pravila o izstopni obdavčitvi
  • pravila o nadzorovanih tujih družbah
  • splošno pravilo o preprečevanju zlorab
  • pravila o hibridnih neskladjih

Obenem bo z direktivo zagotovljen usklajen prenos ukrepov OECD za preprečevanje BEPS, in sicer tudi v tistih sedmih državah članicah EU, ki niso članice OECD.

Svet je direktivo o preprečevanju izogibanja davkom sprejel 12. julija 2016. Nadalje je 29. maja 2017 sprejel spremembo te direktive, ki uvaja pravila za odpravo hibridnih neskladij z davčnimi sistemi držav zunaj EU.

Države članice jo morajo v svoje zakone in druge predpise prenesti do 31. decembra 2018; izjema so pravila o izstopni obdavčitvi, za katera je rok za prenos 31. december 2019. Spremenjeno direktivo o preprečevanju izogibanja davkom, ki uvaja pravila za nevtralizacijo hibridnih neskladij s tretjimi državami, je treba prenesti do 1. januarja 2020.

Države članice lahko uporabljajo lastna ciljno usmerjena pravila, če so enako učinkovita kot pravila o omejitvi obresti iz direktive o preprečevanju izogibanja davkom, vendar samo dokler se OECD ne bo dogovorila o minimalnem standardu oziroma najpozneje do 1. januarja 2024.

Priporočilo o izvajanju ukrepov za preprečevanje zlorab davčnih sporazumov

V priporočilu se državam članicam svetuje, kako naj ob upoštevanju prava EU ukrepajo, da bi bili njihovi davčni sporazumi odpornejši proti zlorabam snovalcev agresivnega davčnega načrtovanja.

Revizija direktive o upravnem sodelovanju

S spremembo sedanje direktive naj bi uvedli prakso, v skladu s katero bi se davčni organi po posameznih državah medsebojno obveščali o ključnih davčnih informacijah, ki zadevajo multinacionalna podjetja. Ta sprememba državam članicam omogoča, da učinkoviteje odkrivajo in zatirajo sheme izogibanja davkom.

Svet je osnutek direktive sprejel 25. maja 2016, potem ko je marca 2016 dosegel dogovor o besedilu.

Sporočilo o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje

V sporočilu je predlagano, da se države članice EU tesneje usklajujejo pri ukrepanju proti zunanjim tveganjem izogibanja davkom in se zavzemajo za dobro davčno upravljanje na mednarodni ravni.

Zakaj je sveženj sploh potreben?

Države članice EU imajo zaradi praks agresivnega davčnega načrtovanja nekaterih multinacionalnih podjetij precejšnje izgube prihodka. To med drugim pomeni, da morajo drugi davčni zavezanci nositi težje davčno breme. Situacija je zlasti kritična, če upoštevamo, da EU še vedno okreva po gospodarski krizi, zato je jasno, da je treba tovrstne prakse preprečevati in zagotoviti, da bo davčno breme pošteno porazdeljeno.

Obenem bomo ta problem učinkoviteje rešili, če bomo ukrepali enotno na ravni celotne EU, ne pa na ravni posameznih držav članic. V glavnem temu botruje dejstvo, da lahko razhajanja v pravilih med državami članicami ustvarijo dodatne vrzeli, ki jih potem izkoriščajo snovalci agresivnega davčnega načrtovanja, ali pa se zaradi njih zmanjša učinkovitost pravil v drugih državah.

Navsezadnje utegnejo različne rešitve povzročiti večjo negotovost in dodatno upravno obremeniti podjetja. Pri svežnju ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom gre torej za pobudo na ravni celotne EU, katere cilj je obravnavati – z različnih vidikov – znane prakse izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb v EU.

V Svetu

Svet je predloge začel obravnavati januarja 2016, po tem, ko jih je objavila Evropska komisija.

Svet odločitve o zakonodaji EU na področju obdavčevanja sprejema sam in soglasno, Evropski parlament daje samo mnenja.