Venezuela
EU je zaskrbljena zaradi razmer v Venezueli in poziva k doslednemu spoštovanju človekovih pravic. Venezuelskemu prebivalstvu v stiski zagotavlja humanitarno pomoč, obenem pa je sprejela sankcije, s katerimi želi spodbuditi iskanje demokratičnih rešitev.
Kriza v Venezueli
Venezuela se sooča z globoko gospodarsko, družbeno in politično krizo, ki jo njeni državljani in državljanke močno občutijo. Javne storitve, kot so zdravstvo, voda in sanitarna oskrba ter izobraževanje, ne delujejo več, obenem pa primanjkuje osnovnih dobrin.
Po podatkih Združenih narodov v Venezueli humanitarno pomoč potrebuje 7,9 milijona ljudi (tj. 27,7 % prebivalstva). Okoli 56 % prebivalstva živi v skrajni revščini.
Razmere na področju prehranske varnosti v Venezueli so še vedno kritične, saj 15 % celotnega prebivalstva (približno 4 milijoni ljudi) nujno potrebuje pomoč v hrani, 40 % pa se jih sooča z zmerno do hudo neustrezno prehransko varnostjo. Približno 62 % prebivalstva je brez rednega dostopa do vode.
Od leta 2015 je bilo po svetu razseljenega skoraj 7,9 milijona venezuelskega prebivalstva, večina (več kot 6,9 milijona ljudi) v latinskoameriških in karibskih državah. Venezuelci in Venezuelke so trenutno druga največja skupina prosilcev za azil v EU, takoj za Afganistanci in Afganistankami.
Do 30 % šoloobveznih otrok šole ne obiskuje redno, 13 % pa jih ni vključenih v izobraževalni sistem. 70 % prebivalstva je izgubilo dostop do storitev zdravstvenega sistema. Izbruhi bolezni, kot sta malarija in denga, pogosto prizadenejo najranljivejše skupine prebivalstva.
Poslabšanje gospodarskih razmer ob stopnji inflacije, ki je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada leta 2025 dosegla 270 %, zaostruje že tako katastrofalne humanitarne razmere.
Poleg tega so humanitarni viri še bolj obremenjeni zaradi izpostavljenosti naravnim nevarnostim in nevarnostim, ki jih povzroča človek, kot so poplave, zemeljski plazovi, razlitja nafte in oboroženo nasilje.
Evropska unija se s svojimi venezuelskimi in mednarodnimi partnerji že od samega začetka zavzema za mirno, demokratično in vključujočo rešitev pod vodstvom Venezuele, s katero bi omogočili končanje krize.
Posredovanje ZDA v Venezueli
Visoka predstavnica je vse akterje pozvala k miru in zadržanosti, da bi se izognili eskalaciji in zagotovili mirno rešitev krize.
Visoka predstavnica je opozorila, da je treba načela mednarodnega prava in Ustanovno listino ZN spoštovati v vseh okoliščinah. Odgovornost za spoštovanje teh načel, ki so steber mednarodne varnostne strukture, pa imajo zlasti članice Varnostnega sveta Združenih narodov.
EU je večkrat izjavila, da Nicolás Maduro nima legitimnosti demokratično izvoljenega predsednika, ter se zavzemala za mirno demokratično tranzicijo v Venezueli pod vodstvom njenih prebivalcev in prebivalk ob spoštovanju njene suverenosti. Spoštovati je treba pravico venezuelskega ljudstva, da odloča o svoji prihodnosti.
EU se strinja, da se je prednostno treba spopasti z mednarodnim organiziranim kriminalom in nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, ki predstavljata znatno varnostno grožnjo po vsem svetu. Visoka predstavnica je obenem poudarila, da je treba te izzive reševati s trajnim sodelovanjem ob polnem spoštovanju mednarodnega prava ter načel ozemeljske celovitosti in suverenosti.
EU je v tesnem stiku z Združenimi državami ter regionalnimi in mednarodnimi partnerji, da bi podprla in olajšala dialog z vsemi vpletenimi stranmi ter na ta način omogočila sporazumno, demokratično, vključujočo in mirno rešitev krize pod vodstvom venezuelskega prebivalstva.
Spoštovanje volje venezuelskega ljudstva ostaja edini način, da Venezuela ponovno vzpostavi demokracijo in reši sedanjo krizo.
V tem kritičnem trenutku je zelo pomembno, da vsi akterji v celoti spoštujejo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo. Obenem je treba brezpogojno izpustiti vse politične zapornike, ki so trenutno pridržani v Venezueli.
Konzularni organi držav članic EU skušajo na podlagi tesnega usklajevanja zagotoviti varnost državljanov in državljank EU, tudi tistih, ki so nezakonito pridržani v Venezueli.
Predsedniške volitve leta 2024
EU je še vedno zelo zaskrbljena zaradi kršitev človekovih pravic v Venezueli, ki so sledile predsedniškim volitvam 28. julija 2024.
Voditelji in voditeljice EU so na zasedanjih Evropskega sveta oktobra in decembra 2024 venezuelske oblasti pozvali, naj:
- spoštujejo demokratično voljo venezuelskega prebivalstva
- ustavijo represijo in nadlegovanje opozicije in civilne družbe ter nasilje nad njima
- izpustijo politične zapornike
- prenehajo neutemeljene obtožbe proti državam EU, hkrati pa evropskim državljanom in državljankam, pridržanim v Venezueli, omogočijo popoln konzularni dostop
- spoštujejo zaveze Venezuele na podlagi mednarodnega prava
Voditelji in voditeljice so še poudarili, da bodo sprejeti in priznani samo popolni in neodvisno preverljivi rezultati. EU bo uporabila vsa orodja, da bi podprla demokracijo ter mirno in vključujočo tranzicijo v Venezueli.
Sklepi Evropskega sveta:
Izjave v imenu EU:
Humanitarna podpora za venezuelsko prebivalstvo
EU je od leta 2016 Venezueli namenila nujno humanitarno pomoč v višini 572 milijonov EUR. Leta 2026 je bilo izplačanih 52 milijonov EUR za odziv na najnujnejše potrebe prebivalstva.
Finančna sredstva pomagajo venezuelskemu prebivalstvu v stiski, ki se nahaja v Venezueli in tudi v sosednjih državah. Humanitarno pomoč EU dostavljajo agencije ZN, mednarodne nevladne organizacije in Rdeči križ.
Pomoč je namenjena zlasti ranljivim skupinam – otrokom, mladim, nosečnicam in doječim materam, starejšim in avtohtonim skupinam.
Financiranje znotraj države je osredotočeno na zagotavljanje zdravstvenega varstva, pomoči pri zaščiti ter vode, sanitarne oskrbe in higiene, izobraževanje v izrednih razmerah ter prehransko pomoč in pomoč v hrani, pa tudi na podporo za pripravljenost na nesreče in odzivanje na izredne razmere.
Pomoč beguncem in begunkam ter notranje razseljenim osebam je osredotočena na nujne zdravstvene storitve, podporo pri preskrbi s hrano, zagotavljanje pravnih informacij in podpore, pobude za zaščito (zlasti proti nasilju zaradi spola in trgovini z ljudmi), izobraževanje v izrednih razmerah in zatočišče.
Potresi 24. junija 2026
Po uničujočih potresih, ki so 24. junija prizadeli Venezuelo, je EU v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite v Venezuelo napotila reševalne ekipe in drugo nujno pomoč.
Poleg tega je bila v načinu kartiranja v izrednih razmerah aktivirana satelitska storitev EU Copernicus, da bi se brezplačno zagotavljali pravočasni in natančni satelitski posnetki ter drugi geoprostorski podatki.
EU je pripravljena zagotoviti nadaljnjo pomoč glede na razvoj potreb na terenu.
Sankcije v zvezi z Venezuelo
Svet je 13. novembra 2017 uvedel sankcije glede na razmere v Venezueli. Med njimi so:
- uvedba embarga na orožje in opremo, ki se uporabljata za notranjo represijo
- prepoved potovanja za posameznike in zamrznitev sredstev za posameznike in subjekte, odgovorne za kršitve človekovih pravic ter spodkopavanje demokracije in pravne države v Venezueli
Cilj teh sankcij je prispevati k skupnim demokratičnim rešitvam, ki bodo privedle do politične stabilnosti v Venezueli in omogočile, da se začnejo reševati pereče potrebe venezuelskega prebivalstva. Njihov namen ni škodovati venezuelskemu prebivalstvu. Razveljavitev teh sankcij bo odvisna od oprijemljivega napredka na področju človekovih pravic in pravne države v Venezueli ter od smiselnih ukrepov za pristen dialog in demokratično tranzicijo.
Režim sankcij se trenutno uporablja za 69 posameznikov in je bil nazadnje podaljšan do 10. januarja 2027.
Glej tudi
Odzivanje na krize
Humanitarna pomoč
Zakaj EU sprejema sankcije?
Zadnja posodobitev: 29. junij 2026