20 držav članic doseglo dogovor o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva

Države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva, so se 8. junija dogovorile o zakonodajnem aktu o njegovem delovanju in vlogi.

Tožilstvo bo pod določenimi pogoji pristojno za preiskave in pregon goljufij v škodo EU in drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Združevalo bo prizadevanja evropskih in nacionalnih organov kazenskega pregona za preprečevanje goljufij v škodo EU.

Sedež Evropskega javnega tožilstva bo v Luksemburgu. Ko bo tožilstvo vzpostavljeno, bo Komisija na podlagi predloga evropskega glavnega tožilca določila datum, na katerega bo začelo opravljati svoje naloge preiskav in pregona. Ta datum ne sme biti prej kot tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

Delovanje Evropskega javnega tožilstva

Evropsko javno tožilstvo bo kot kolegijska struktura sestavljeno iz dveh ravni. Centralno raven bo predstavljal evropski glavni tožilec, ki bo na splošno gledano odgovoren za tožilstvo. Decentralizirano raven bodo sestavljali evropski delegirani tožilci, nameščeni v državah članicah in pristojni za vsakodnevno vodenje kazenskih preiskav in pregona v skladu z uredbo in zakonodajo države članice.

Centralna raven bo spremljala, usmerjala in nadzorovala vse preiskave in pregone, ki jih vodijo evropski delegirani tožilci, s čimer bo zagotovljeno dosledno izvajanje politike preiskav in pregona povsod po Evropi.

Čeprav je pristojnost tožilstva omejena na sodelujoče države članice EU, bo sodelovalo z drugimi nesodelujočimi državami članicami EU. Zato je Svet Komisijo pozval, naj razmisli o pripravi ustreznih predlogov za zagotovitev učinkovitosti takega pravosodnega sodelovanja.

Okrepljeno sodelovanje

Odločitev za postopek okrepljenega sodelovanja je bila sprejeta 3. aprila 2017, saj pred tem ni bilo mogoče doseči soglasja glede predloga.

K okrepljenemu sodelovanju je zaenkrat pristopilo 18 držav članic: Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Španija.

Namero, da se pridružita okrepljenemu sodelovanju, sta izrazili še dve državi članici, in sicer Italija in Avstrija.

Druge države članice se lahko kadar koli pridružijo temu sodelovanju.

Ozadje

Unija in njene države članice se včasih srečujejo z zapletenimi primeri goljufij, na primer goljufijami pri uporabi sredstev iz strukturnih skladov EU ali obsežnimi čezmejnimi goljufijami v zvezi z DDV. Nacionalni preiskovalci kaznivih dejanj imajo v takih primerih pogosto premalo orodij za hitro in učinkovito čezmejno ukrepanje.

Evropsko javno tožilstvo bo odpravilo te pomanjkljivosti in okrepilo boj proti kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter na ta način prispevalo k boljši zaščiti proračuna Unije.

Tožilstvo bo dopolnjevalo delo urada OLAF in agencije Eurojust, ki ne moreta preiskovati ali preganjati posameznih kazenskih zadev.

Naslednji koraki

Pred dokončnim sprejetjem uredbe o Evropskem javnem tožilstvu je potrebno pridobiti soglasje Evropskega parlamenta. To naj bi se zgodilo pred poletnimi počitnicami, da bo besedilo lahko končno sprejeto v oktobru.

Evropski parlament ima na podlagi „postopka soglasja“ pravico do sprejetja ali zavrnitve zakonodajnega predloga z absolutno večino, ne pa pravice do njegove spremembe.

• Predlog Komisije o Evropskem javnem tožilstvu – povzetek