Skip to content

Onesnaženost zraka v EU: dejstva in številke

Čeprav je danes naš zrak veliko manj onesnažen kot pred nekaj desetletji, je v Evropi v letu 2023 zaradi onesnaženosti zraka prezgodaj umrlo približno 280 000 ljudi.

Kmetijstvo je največji vir onesnaženosti zraka v Evropi.

EU si je zastavila vizijo o ničelni onesnaženosti za leto 2050 in je leta 2024 sprejela nova pravila, s katerimi bi lažje uresničila ta cilj.

Glavna onesnaževala

Glavna onesnaževala so med drugim:

  • drobni delci (PM2,5) in delci (PM10)
  • amoniak
  • metan
  • ozon
  • dušikovi oksidi
  • žveplov dioksid
  • nemetanske hlapne organske spojine

Vsaka od njih je sama po sebi škodljiva. Nekatere med seboj reagirajo tudi s kemičnimi procesi in se spremenijo v delce ali ozon.

Za Evropejce in Evropejke so najbolj škodljivi drobni delci (PM2,5)

Drobni delci so tako majhni, da lahko prodrejo v pljuča in celo krvni obtok ter tako povzročijo resne zdravstvene težave. Sestavljajo jih različno veliki trdni delci in kapljice tekočine.

Prah in cvetni prah morda še lahko zaznamo s prostim očesom, delci, ki nastanejo z zgorevanjem, pa so manjši od 2,5 mikrona (μm), kar je približno take velikosti kot bakterija.

En mikron predstavlja eno milijoninko metra. Človeški las v premeru meri okoli 100 μm, kar je približno 30-krat več kot pa največji delec PM2,5.

Diagram, ki primerja velikost človeškega lasu (približno 100 μm) z velikostjo delcev PM<sub>10</sub> (manj kot 10 μm) in PM<sub>2,5</sub> (manj kot 2,5 μm).

Emisije onesnaževal zraka se od leta 1990 zmanjšujejo

EU je že v osemdesetih let prejšnjega stoletja začela sprejemati stroge ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka in emisije glavnih onesnaževal zraka so se znatno zmanjšale. Med letoma 1990 in 2023 so se emisije PM10, PM2,5, amoniaka, žveplovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin in dušikovih oksidov zmanjšale z več kot 65 milijonov ton na približno 19 milijonov ton.

Opisno besedilo

Stolpčni grafikon, ki prikazuje razvoj šestih glavnih onesnaževal zraka med letoma 1990 in 2023: PM10, PM2,5, amoniaka, žveplovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin in dušikovih oksidov. Emisije vseh teh onesnaževal so se znatno zmanjšale, in sicer s skupno več kot 65 milijonov ton leta 1990 na približno 19 milijonov ton leta 2023. Najbolj so se zmanjšale emisije žveplovega oksida, in sicer za skoraj 95 %, najmanj pa emisije amoniaka, in sicer le za 36 %.

Vendar je bilo po najnovejših podatkih Evropske agencije za okolje leta 2023 več kot 94 % mestnega prebivalstva EU še vedno izpostavljenega koncentracijam drobnih delcev (PM2,5), ki presegajo raven iz najnovejših smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Tudi izpostavljenost drugim onesnaževalom je presegala priporočene ravni.

Od kod izvirajo onesnaževala zraka

Največja vira onesnaževal zraka v EU sta kmetijstvo in poraba energije.

Več kot 60 % emisij drobnih delcev PM2,5 nastane pri porabi energije

Grafikon prikazuje, v kolikšni meri so leta 2023 različni viri prispevali k emisijam naslednjih onesnaževal zraka: drobnih delcev (PM2,5), delcev (PM10), amoniaka, žveplovega dioksida, nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMHOS) in dušikovih oksidov. Za več podatkov se z miško pomaknite čez grafikon.

Opisno besedilo

Palični grafikon, ki prikazuje v kolikšni meri so različni viri prispevali k emisijam naslednjih onesnaževal zraka: PM2,5, PM10, žveplovega dioksida, nemetanskih hlapnih organskih spojin, dušikovih oksidov in amoniaka. Sektorji, ki največ prispevajo k emisijam onesnaževal zraka, so:

  • PM2,5: poraba energije v gospodinjstvih, podjetjih in ustanovah: 63 %
  • PM10: poraba energije v gospodinjstvih, podjetjih in ustanovah: 43 %
  • žveplov dioksid: oskrba z energijo ter predelovalna in ekstraktivna industrija: 41 % oziroma 36 %
  • nemetanske hlapne organske spojine: predelovalna in ekstraktivna industrija: 45 %
  • dušikovi oksidi – promet: 50 %
  • amoniak – kmetijstvo: 94 %

Drobni delci PM2,5 se sproščajo neposredno, predvsem z izgorevanjem fosilnih goriv ali biomase, ali pa nastanejo v zraku, kadar med sabo reagirajo druga onesnaževala, npr. dušikovi oksidi, žveplov dioksid ali amoniak.

Ozon se ne sprošča neposredno, temveč nastane, kadar druga onesnaževala, predvsem dušikovi oksidi in hlapne organske spojine, reagirajo s sončno svetlobo in toploto.

Za znatno zmanjšanje ravni drobnih delcev PM2,5 v zraku so zato potrebni ukrepi, usmerjeni v več onesnaževal zraka in več sektorjev, vključno z ogrevanjem gospodinjstev, kmetijstvom, prometom, proizvodnjo električne energije in industrijo.

Vpliv na zdravje

Vsak človek na dan vdihne približno 14 kg zraka, v tem zraku pa so tudi onesnaževala, ki prodrejo v pljuča in celo krvni obtok.

Izpostavljenost onesnaženosti zraka lahko povzroči bolezni dihal, tudi astmo, ter pljučnega raka in možgansko kap.

Grafični prikaz organov v človeškem telesu ter bolezni in stanj, ki se lahko pojavijo zaradi onesnaženosti zraka: • možgani: glavoboli, tesnoba in vplivi na centralni živčni sistem • glava: draženje oči, nosu in žrela ter težave z dihanjem • pljuča: okužbe, astma, zmanjšana pljučna funkcija, kronični bronhitis, pljučni rak • srce: bolezni srca in ožilja • drugi organi: vplivi na jetra, vranico in kri ter na reproduktivni sistem

V Evropi zaradi izpostavljenosti koncentracijam onesnaževal, ki presegajo ravni, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), vsako leto prezgodaj umre več sto tisoč ljudi.

182 000 smrtnih primerov

Drobni delci (PM2,5)

34 000 smrtnih primerov

Dušikov dioksid (NO2)

63 000 smrtnih primerov

Ozon (O3)

Vpliv na okolje in gospodarstvo

Onesnaženost zraka škoduje tudi ekosistemom in vegetaciji ter povzroča velike gospodarske stroške.

Prizemni ozon (O3) povzroča škodo na kmetijskih pridelkih in gozdovih, saj niža stopnje rasti in s tem donos. Vpliva tudi na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve.

Po podatkih Evropske agencije za okolje so v zadnjih letih številne države EU zaradi ozona izgubile več kot 5 % pridelka pšenice.

Dušikovi oksidi (NOX) in amoniak (NH3) v zraku se odlagajo nazaj na tla in v vodo. Visoke ravni teh snovi lahko povzročijo evtrofikacijo, tj. hitro rast alg in vodnih rastlin v rekah, jezerih in morjih. Ko te rastline odmrejo in se razgradijo, porabijo kisik v vodi, kar škoduje ribam in drugim organizmom.

Ta onesnaževala prispevajo tudi k zakisljevanju sladke vode in gozdnih tal.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo leta 2023 skoraj 74 % ekosistemov EU izpostavljenih ravnem dušika, ki lahko povzročijo evtrofikacijo.

Kako čist je zrak v vašem mestu

Onesnaženost zraka v Evropi se je v zadnjih desetletjih znatno zmanjšala, vendar se stanje od mesta do mesta precej razlikuje.

V letih 2024 in 2025 je 337 evropskih mest preseglo novo mejno vrednost EU, ki znaša 10 mikrogramov PM2,5 na kubični meter zraka. Eno mesto, in sicer Slavonski Brod na Hrvaškem, je preseglo prejšnjo mejno vrednost EU za 25 mikrogramov drobnih delcev PM2,5 na kubični meter zraka.

V 15 evropskih mestih pa so bile zabeležene koncentracije drobnih delcev PM2,5 manjše od 5 mikrogramov na kubični meter zraka, in sicer so to:

  • Narva v Estoniji
  • Kuopio, Tampere, Jyväskylä, Oulu, Lahti in Espoo na Finskem
  • Reykjavik na Islandiji
  • Tromsø na Norveškem
  • Faro na Portugalskem
  • Umeå, Uppsala, Västerås, Södertälje in Örebro na Švedskem

Onesnaženost zraka v evropskih mestih

Na zemljevidu so evropska mesta razvrščena v pet skupin, od zelo nizke do zelo visoke onesnaženosti, na podlagi tveganja umrljivosti zaradi dolgotrajne izpostavljenosti drobnim delcem (PM2,5), dušikovemu dioksidu (NO2) in prizemnemu ozonu (O3).

Z miško se pomaknite čez izbrano mesto, da si ogledate raven onesnaženosti zraka in vrednosti onesnaženosti za PM2,5, NO2 in O3.

Opisno besedilo

Zemljevid, ki prikazuje evropska mesta, njihove ravni onesnaženosti z drobnimi delci (PM2,5), dušikovim dioksidom in prizemnim ozonom v mikrogramih na kubični meter ter njihove ravni onesnaženosti zraka, pri čemer so razvrščena v pet skupin od zelo nizke do zelo visoke ravni. Na splošno je kakovost zraka je v mestih v severni in zahodni Evropi boljša, v mestih v vzhodni in južni Evropi pa slabša.

Glejte tudi:

Področja

Zadnja posodobitev: 27. julij 2026