Kakovost zraka

Onesnaženost zraka v EU

Onesnaženost zraka je glavni vzrok bolezni in prezgodnjih smrti v Evropi. Zlasti drobni delci (PM_2,5) lahko prodrejo globoko v pljuča in krvni obtok ter so odgovorni za največje število prezgodnjih smrti v Evropi.

V letu 2022 je onesnaženost zraka v Evropi povzročila približno 350 000 prezgodnjih smrti, od tega 239 000 samo zaradi delcev PM_2,5. To je več kot 11-kratnik števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah (20 634 leta 2022).

Emisije onesnaževal zraka v EU so se od leta 1990 zmanjšale, vendar ravni onesnaženosti še vedno presegajo priporočene standarde. Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo leta 2023 94 % mestnega prebivalstva EU izpostavljenih koncentracijam drobnih delcev PM_2,5, ki presegajo ravni iz najnovejših smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o kakovosti zraka.

Kako se EU bori proti onesnaževanju zraka

EU že od osemdesetih let prejšnjega stoletja izvaja stroge ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Glavni zakonodajni akti določajo:

• standarde kakovosti zraka za zunanji zrak
• nacionalne cilje za zmanjšanje emisij glavnih onesnaževal zraka

Evropski parlament in Svet sta oktobra 2024 sprejela direktivo o določitvi posodobljenih standardov kakovosti zraka po vsej EU. Nova pravila določajo zavezujoče mejne vrednosti za leto 2030 kot vmesni korak k doseganju cilja ničelnega onesnaževanja in prispevanju k okolju brez strupov v EU do leta 2050.

Tudi številni drugi pravni akti prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka v EU, na primer pravila o emisijah toplogrednih plinov v vseh gospodarskih sektorjih, standardi Euro 7 za vozila in pravila o industrijskih emisijah.

Nova pravila EU o kakovosti zraka

Nova direktiva EU o kakovosti zraka (EU) 2024/2881 združuje in nadomešča prejšnji direktivi o kakovosti zraka 2004/107/ES in 2008/50/ES.

Podpira cilj evropskega zelenega dogovora, da se onesnaženost zraka, vode in tal do leta 2050 zmanjša na ravni, ki niso več škodljive.

Države članice EU morajo direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do 11. decembra 2026.

Ključne spremembe so:

• strožji standardi EU za kakovost zraka do leta 2030, ki so bližje smernicam SZO iz leta 2021 in ki odražajo najnovejša znanstvena dognanja o tem, kako onesnaženost zraka vpliva na zdravje

• nova pravica ljudi, da zahtevajo odškodnino, če je njihovo zdravje ogroženo zaradi kršitev pravil

• Kakovost zraka: Svet dokončno odobril okrepitev standardov v EU (sporočilo za javnost, 14. oktober 2024)

Strožji standardi kakovosti zraka

Nova direktiva določa strožje standarde kakovosti zraka za 13 onesnaževal do leta 2030, med drugim za PM_2,5, PM₁₀, dušikov dioksid in ozon. Standard med drugim zajema mejne vrednosti emisij, obveznosti glede zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in alarmne vrednosti.

Za drobne delce (PM_2.5) bo letna mejna vrednost do leta 2030 zmanjšana za več kot polovico:

• prejšnji standard EU: 25 µg/m³
• novi standard EU: 10 µg/m³
• smernice SZO: 5 µg/m³

Število prezgodnjih smrti, povezanih s drobnimi delci PM_2,5, naj bi se v desetih letih zmanjšalo za 75 %.

Komisija mora redno pregledovati znanstvene dokaze, da bi preverila, ali revidirani standardi kakovosti zraka učinkovito varujejo zdravje.

Države članice lahko pod določenimi pogoji zahtevajo odlog roka za doseganje mejnih vrednosti kakovosti zraka.

Dostop do pravnega varstva in pravica do odškodnine

Z novimi pravili se izboljšujeta pravica do čistega zraka in dostop do pravnega varstva. Ljudje in organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami, ki imajo zadosten interes, lahko izpodbijajo način izvajanja direktive.

Državam članicam EU je prvič naložena obveznost zagotoviti, da lahko ljudje zahtevajo in dobijo odškodnino, kadar je do škode za njihovo zdravje prišlo zaradi namerne ali malomarne kršitve nacionalnih pravil, s katerimi se prenaša direktiva.

Boljše načrtovanje in spremljanje

Kadar ravni onesnaževal presežejo mejne in ciljne vrednosti, morajo države članice v skladu z direktivo pripraviti časovnice in načrte za kakovost zraka. Sprejeti morajo ustrezne ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja in čim bolj omejiti obdobje preseganja.

Poleg tega direktiva krepi zahteve za spremljanje in modeliranje kakovosti zraka. Boljši podatki bodo organom pomagali pri upravljanju kakovosti zraka, načrtovanju preventivnih ukrepov in učinkovitejšem izvrševanju pravil.

Čezmejno onesnaževanje in obveščanje javnosti

Onesnaževanje zraka se pogosto ne ozira na meje, zato morajo države članice sodelovati, da bi opredelile vire onesnaževanja zraka in ukrepe, potrebne za njihovo obravnavo, ter načrtovale usklajene dejavnosti.

Prav tako morajo okrepiti prizadevanja v zvezi z obveščanjem javnosti o kakovosti zraka.