Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, 21.–22. 11. 2016, 21. in 22. november 2016

Glavni rezultati

21. november 2016

Mladina

Svet je sprejel sklepe o novih pristopih v mladinskem delu. Mladinsko delo lahko mladim pomaga pri razvoju kompetenc, znanja in spretnosti ter pozitivnega odnosa.

Mladi, ki prihajajo iz različnih okolij, tudi iz marginaliziranih in prikrajšanih skupin, lahko tako presežejo formalne strukture. Pri mladinskem delu bi bilo treba uporabiti inovativna orodja, in sicer na področju izobraževanja in usposabljanja, športa in kulture, socialnih storitev ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Ministri so poleg tega izmenjali mnenja o tem, kako bi lahko oživili povezanost mladih z evropskim projektom, in tako nadaljevali razprave z neformalnega vrha v Bratislavi septembra letos.

„Mladi so pomembni akterji v današnjih družbah. Pomagati jim moramo, da bodo ohranili svojo odprtost, da bodo znali živeti v globalnem svetu in da bodo pripravljeni delati kot prostovoljci za Evropo. V zameno bi jim morali zagotoviti obetavne možnosti. In vendar so mladi vedno manj povezani in zadovoljni s projektom Evropske unije, kar je del splošnega trenda nasprotovanja sistemu. Danes smo se dogovorili o ključnih sporočilih, ki smo jih pripravili na podlagi vrha v Bratislavi septembra 2016 in jih bomo posredovali evropskim voditeljem, da bi znova vzpostavili zaupanje mlade generacije.“

Peter Plavčan, slovaški minister za izobraževanje, znanost, raziskave in šport

Izobraževanje

Svet je sprejel resolucijo o programu za nova znanja in spretnosti, v kateri so poudarjeni glavni vidiki, ki bodo usmerjali delo Sveta na tem področju. Resolucija je bila sprejeta na podlagi sporočila Komisije o strateškem pomenu znanj in spretnosti za ohranjanje delovnih mest, rasti in konkurenčnosti.

V njej so zajeti razvoj znanj in spretnosti, vzajemno priznavanje kvalifikacij, podpora za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visoko šolstvo, pa tudi možnosti polnega izkoriščanja digitalne ekonomije z namenom spodbujanja „vseživljenjskih naložb v ljudi“.

Svet je sprejel tudi politični dogovor o priporočilu glede novih priložnostih za odrasle v okviru jamstva za znanja in spretnosti, ki ga predlaga Komisija. Nizkokvalificiranim odraslim naj bi tako zagotovili nove možnosti za pridobivanje spretnosti, znanj in kompetenc, ki so relevantni za trg dela in aktivno vključevanje v družbo.

Svet je natanko leto dni po terorističnih napadih v Parizu sprejel sklepe o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem.

V njih je poudaril, da bi bilo treba mlade odvračati od obstoječih nasilnih skrajnih ideologij in jim omogočiti njihovo kritično presojo, pri čemer bi jim kot protiutež ponudili nenasilne alternative, ter podpirati starše, brate in sestre, vrstnike ter druge osebe, ki so v stiku z mladimi, ki so dovzetni za radikalizacijo.

Poudaril je tudi potrebo po vključitvi ponudnikov storitev in sodelovanju z njimi v boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu – in sicer ob polnem spoštovanju svobode izražanja – zaradi vloge družbenih medijev kot prvovrstnega instrumenta za ciljno usmerjanje, pridobivanje in aktiviranje potencialnih skrajnežev, da storijo nasilna dejanja.

„Pravkar smo obeležili tragično obletnico napadov v Parizu, kjer je bilo izgubljenih toliko nedolžnih življenj in razdrtih toliko družin. Boj proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu je še vedno ena od naših prednostnih nalog. Jasno je, da so ukrepi potrebni na prav vsaki ravni upravljanja. Svet se je danes dogovoril, da se bomo osredotočili na preventivne ukrepe, npr. na področjih izobraževanja, prostovoljstva, kulturnih dejavnosti in mladinskega dela. Morda gre res za ‘mehak’ pristop, vendar bomo lahko z njegovim vsesplošnim in doslednim izvajanjem uspešno zaščitili naše liberalne družbe.“

Peter Plavčan, slovaški minister za izobraževanje, znanost, raziskave in šport

22. november 2016

Kultura in avdiovizualno področje

Svet se je seznanil s poročilom o napredku v zvezi s predlogom revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah naj bi bila tako bolje prilagojena digitalni dobi ter upoštevala hitrost tehnološkega napredka, nastanek novih poslovnih modelov in spreminjajoče se potrošniške vzorce.

Ključna vprašanja, o katerih Svet še vedno razpravlja, so razširitev področja uporabe direktive na platforme za izmenjavo videoposnetkov ter obseg njihovega urejanja, kvantitativna pravila o televizijskem oglaševanju, obveznosti ponudnikov storitev na zahtevo glede promoviranja evropskih del, uskladitev pravil med linearnimi storitvami in storitvami na zahtevo, načelo države izvora ter vloga evropskega telesa nacionalnih regulatorjev.

„Zaradi sprememb okolja avdiovizualnih medijskih storitev je potrebna revizija tozadevne direktive, da bi ustrezala novi digitalni dobi. Eden od ciljev je ohraniti uspešnost evropske medijske industrije. Evropa potrebuje konkurenčni enotni trg za avdiovizualno vsebino, ki bo omogočal lažje opravljanje, zadostil povpraševanju občinstva, ne glede na to, kje se to nahaja, ter zagotavljal enake pogoje vsem ponudnikom. Hkrati moramo ohraniti cilje javne politike, tj. varstvo mladoletnikov, spodbujanje evropskih del in boj proti sovražnemu govoru. Naše predsedstvo je doseglo znaten napredek glede novega predloga in ponosni smo, da ga lahko predamo malteškemu predsedstvu.“

Marek Maďrič, slovaški minister za kulturo in predsedujoči Svetu

Svet je sprejel splošni pristop glede sklepa o evropskem letu kulturne dediščine (2018). Namen te pobude je ozaveščanje o bogastvu evropske kulturne dediščine in priložnostih, ki jih ta prinaša, ter širjenje evropskih vrednot in idealov, ki so njen del. Hkrati želimo opozoriti na izzive na področju kulturne dediščine.

Evropska kulturna dediščina je dragulj, vreden, da ga občudujemo in cenimo po vsej Evropi. Naše predsedstvo si je zato prizadevalo čim prej pripraviti vse potrebno, da bi lahko za evropsko leto kulturne dediščine razglasili leto 2018. Zadovoljni smo, ker se je danes Svet dogovoril o splošnem pristopu glede te pomembne odločitve in bo kulturna dediščina znova v središču pozornosti. Soglasna podpora držav članic jasno kaže, da je ta pobuda prišla ob pravem času. Zdaj lahko začnemo pogajanja z Evropskim parlamentom.“

Marek Maďrič, slovaški minister za kulturo in predsedujoči Svetu

Razvoj strateškega pristopa v mednarodnih kulturnih povezavah je že nekaj časa pomembna prednostna naloga Sveta. Ministri so razpravljali, kako lahko EU in njene države članice učinkovito sodelujejo, da bi na tem področju zavzeli bolj strateški in globalni pristop.

Šport

Svet je sprejel sklepe o športni diplomaciji, ki pomeni uporabo športa kot sredstva za vplivanje na diplomatske, medkulturne, družbene, gospodarske in politične odnose. To vprašanje je obravnaval tudi na srečanju s predstavniki iz sveta športa.

Države članice je pozval, naj razmislijo o tem, kako bi lahko potencial športa bolje izkoristili na nacionalni ravni, zlasti prek izobraževanja ter z vključitvijo znanih športnikov v promocijo pozitivnih športnih in evropskih vrednot.