Svet za promet, telekomunikacije in energijo (telekomunikacije), 3. junij 2022

Glavni rezultati

Umetna inteligenca

V zvezi s predlogom akta o umetni inteligenci se je Svet seznanil z doseženim napredkom in odobril poročilo o napredku, ki ga je predložilo predsedstvo.

Osnutek uredbe, ki ga je Evropska komisija predstavila aprila 2021, je ključni element politike, s katero EU na evropski ravni spodbuja razvoj in uvajanje zaupanja vredne umetne inteligence, ki spoštuje temeljne pravice.

Predlog določa enoten horizontalni pravni okvir za umetno inteligenco, katerega cilj je:

• zagotoviti, da sistemi umetne inteligence, ki so dani na trg EU in se uporabljajo v Evropski uniji, tudi s strani ponudnikov, ki niso iz EU, spoštujejo vrednote Evropske unije in veljavno pravo o temeljnih pravicah
• zagotoviti pravno varnost, da bi se olajšale naložbe in inovacije na področju umetne inteligence
• izboljšati upravljanje in učinkovito izvrševanje obstoječega prava o temeljnih pravicah in varnostnih zahtevah, ki se uporabljajo za sisteme umetne inteligence

Ministri in ministrice so podprli glavne cilje predloga in se seznanili s poročilom o napredku. Delo v Svetu se bo nadaljevalo v okviru češkega predsedstva.

• Osnutek uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci)
• Evropski pristop k umetni inteligenci (poročilo Komisije)
• Digitalna prihodnost Evrope (ozadje)

Okvir za evropsko digitalno identiteto

Svet se je seznanil z doseženim napredkom in odobril poročilo o napredku, ki ga je predložilo predsedstvo v zvezi s predlogom uredbe o okviru za evropsko digitalno identiteto. S predlaganim novim okvirom se spreminja uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (uredba o elektronski identifikaciji) iz leta 2014, ki je postavila temelje sistema za varen dostop do storitev ter za opravljanje spletnih in čezmejnih transakcij v EU.

Cilj predloga je s pomočjo „evropske denarnice za digitalno identiteto“ posameznikom in podjetjem zagotoviti vsesplošen dostop do varne in zaupanja vredne elektronske identifikacije in avtentikacije. Ta denarnica bi morala biti priznana v javnem sektorju EU, pa tudi s strani ponudnikov storitev v zasebnem sektorju, ki zahtevajo močno avtentikacijo uporabnikov, in s strani velikih spletnih platform. Predlog vzpostavlja tudi pravni okvir za izmenjavo identifikacijskih atributov in informacij. Zagotavlja nadzor uporabnikov in varstvo podatkov ter ciljno izmenjavo podatkov o identiteti, omejeno na potrebe posamezne zahtevane storitve.

Ministri in ministrice so podprli glavne cilje predloga in se seznanili s poročilom o napredku. Delo v Svetu se bo nadaljevalo v okviru češkega predsedstva.

• Uredba o okviru za evropsko digitalno identiteto
• Evropska digitalna identiteta (poročilo Komisije)
• Digitalna prihodnost Evrope (ozadje)

Akt o podatkih

Svet se je seznanil z napredkom v zvezi s predlogom uredbe o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo.

Glavna cilja tega predloga sta zagotovitev pravične porazdelitve vrednosti podatkov med akterji v podatkovnem gospodarstvu ter spodbujanje dostopa do podatkov in njihove uporabe. To je horizontalni zakonodajni akt, ki bi ga bilo treba kmalu dopolniti z dopolnilno zakonodajo za posamezne sektorje. Ta zakonodajni predlog je zato pomemben korak v razvoju evropskega podatkovnega gospodarstva.

Ministri in ministrice so podprli glavne cilje predloga in se seznanili s poročilom o napredku. Delo v Svetu se bo nadaljevalo v okviru češkega predsedstva.

• Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (uredba o podatkih)
• Vaše življenje na spletu: kaj je EU storila za to, da bi bilo enostavnejše in varnejše? (tematski prispevek)
• Digitalna prihodnost Evrope (ozadje)

Digitalni in zeleni prehod

Svet je na podlagi dopisa predsedstva opravil tudi orientacijsko razpravo o digitalnem in zelenem prehodu. Ministri in ministrice so razpravljali o tem, kako izmeriti in oceniti učinek digitalne tehnologije na okolje, ter o ureditvah za razvoj trajnostne digitalne tehnologije, ki bo služila zelenemu prehodu gospodarstva.

Zlasti so izmenjali mnenja o možnosti, da bi se na evropski ravni uvedle metodologije za merjenje digitalnega okoljskega odtisa, pri čemer je treba upoštevati potencial digitalnega sektorja za zmanjšanje okoljskega odtisa drugih sektorjev. Ministri in ministrice so razpravljali tudi o konkretnih ciljih, ki bi si jih morala Evropa določiti do leta 2030, in vzvodih, ki bi jim bilo treba dati prednost na evropski ravni, da bi obravnavali najpomembnejše dejavnike okoljskih stroškov, povezane z digitalnimi tehnologijami, zlasti digitalno opremo, ter spodbudili prakse in storitve, ki spodbujajo ta prehod.

Poudarili so, da je pametna uporaba čistih digitalnih tehnologij sicer lahko ključni dejavnik, ki omogoča podnebne ukrepe, okoljsko trajnost in doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, vendar bi moral sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) zagotoviti tudi okolju prijazno zasnovo in uvajanje digitalnih omrežij, tehnologij in izdelkov.

Navedli so tudi, da lahko Evropa na svetovni ravni konkurira na trgu zelene tehnologije, med drugim s spodbujanjem inovativnih tehnologij, energetsko učinkovite elektronike in okoljske trajnosti rešitev IKT. Ministri in ministrice so poudarili, da je treba oblikovati metodologijo za merjenje digitalnega okoljskega odtisa ter določiti cilje za leto 2030 in ambiciozno strategijo za digitalni in zeleni prehod na evropski ravni.

• Digitalna prihodnost Evrope (ozadje)

Razno

Predsedstvo je pod točko „Razno“ ministre in ministrice seznanilo s stanjem obravnave trenutnih zakonodajnih predlogov.

Kar zadeva uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (e-zasebnost), je predsedstvo ministrom in ministricam poročalo o trenutnem stanju v Svetu in tekočih pogajanjih z Evropskim parlamentom o tej zadevi, tudi o izidu trialoga dne 31. marca 2022.

Kar zadeva osnutek sklepa o „poti v digitalno desetletje“, je predsedstvo ministre in ministrice seznanilo z mandatom za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki ga je Odbor stalnih predstavnikov odobril 11. maja 2022.

V zvezi z direktivo o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (revidirana direktiva o varnosti omrežij in informacij) je predsedstvo ministrom in ministricam poročalo o začasnem dogovoru, doseženem z Evropskim parlamentom 12. maja 2022.

Predsedstvo je poročalo tudi o trenutnem stanju v zvezi z evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje.

Poleg tega so predsedstvo in druge delegacije ministre in ministrice obvestili o konferenci pooblaščenih predstavnikov Mednarodne telekomunikacijske zveze, ki bo od 26. septembra do 14. oktobra 2022 v Bukarešti.

Avstrijska, češka in slovaška delegacija so poročale tudi o izidu delavnice na visoki ravni o digitalnem humanizmu in umetni inteligenci, ki je bila 3. marca 2022 v Bruslju.

Prihodnje češko predsedstvo je predstavilo svoj delovni program za drugo polovico leta 2022.