Skip to content

Digitalna prihodnost Evrope

Digitalni prehod je eden od ključnih elementov gospodarskega razvoja in strateške avtonomije EU. EU deluje na številnih področjih politike, da bi omogočila digitalno prihodnost Evrope.

Vaše življenje na spletu: kaj je EU storila za to, da bi bilo enostavnejše in varnejše?

Evropska unija si dejavno prizadeva izboljšati digitalno okolje v korist vseh Evropejcev in Evropejk. Naše digitalne dejavnosti morajo biti varne in enostavne, zagotoviti pa je treba tudi spoštovanje temeljnih svoboščin.

Preberite naš tematski prispevek o tem, kako EU ustvarja skupno elektronsko identifikacijo, želi pravila za varno in zaupanja vredno umetno inteligenco ter olajšuje izmenjavo podatkov za medicinske raziskave.

Vizualni prikaz vključuje različne elemente, ki predstavljajo digitalni svet. Med njimi je ženska, ki tipka na računalnik, in roka, ki klika na ekran. Ozadje je modro in zeleno.

Digitalni prehod v EU

Digitalne tehnologije ljudem spreminjajo življenja – od načina komuniciranja do načina življenja in dela. Digitalizacija ima potencial, da zagotovi rešitve za številne izzive, s katerimi se soočajo Evropa ter Evropejci in Evropejke, ter jim nudi priložnosti, kot so:

  • ustvarjanje delovnih mest
  • spodbujanje izobraževanja
  • krepitev konkurenčnosti in inovacij
  • boj proti podnebnim spremembam in omogočanje zelenega prehoda

V obdobju po pandemiji COVID-19 je digitalizacija ključni element za gospodarsko okrevanje ter odpornost evropskih sektorjev zdravstva in zdravstvene oskrbe. Digitalizacija je dodatno spodbudila EU pri pospešitvi tehnološkega prehoda, in sicer s krepitvijo e-zdravja ter spodbujanjem omogočitvenih tehnologij, kot so računalništvo v oblaku, kvantne tehnologije in visokozmogljivostno računalništvo.

Da bi naše družbe in gospodarstva pripravili na digitalno dobo, si EU prizadeva ustvariti varen digitalni prostor za državljane in državljanke ter podjetja na vključujoč in vsem dostopen način. To pomeni, da je treba omogočiti digitalno preobrazbo, ki varuje vrednote EU ter ščiti temeljne pravice in varnost državljanov in državljank, hkrati pa krepi digitalno suverenost Evrope.

„Pot v digitalno desetletje“ je program politike EU za digitalno preobrazbo. Določa konkretne digitalne cilje in mejnike, ki jih je treba doseči do leta 2030. V ospredje postavlja digitalna znanja in spretnosti ter izobraževanje, temelji pa na štirih glavnih točkah: znanja in spretnosti, podjetja, javne storitve ter infrastruktura.

Ključna področja politike za digitalno strategijo EU

EU pripravlja več politik za uresničitev digitalne preobrazbe.

Digitalno desetletje

Komisija je marca 2021 predstavila digitalni kompas, v katerem je opisala vizijo in cilje za spodbujanje digitalizacije v EU do leta 2030. Strategija vključuje predlog sklepa o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“, s katerim naj bi se oblikoval okvir upravljanja za doseganje digitalnih ciljev do leta 2030.

Svet je program sprejel 8. decembra 2022.

Nasmejana starejša ženska med uporabo tabličnega računalnika, obdana z abstraktnimi podatkovnimi linijami in omrežnimi kabli, kar simbolizira digitalno povezljivost in uvajanje digitalnih tehnologij.
„Pot v digitalno desetletje“: načrt EU za doseganje digitalne Evrope do leta 2030

„Pot v digitalno desetletje“: načrt EU za doseganje digitalne Evrope do leta 2030

Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih

EU želi v okviru digitalnega kompasa sprejeti evropsko izjavo o digitalnih pravicah in načelih. Cilj izjave je opredeliti pravice državljanov in državljank v digitalnem prostoru ter oblikovati okvir načel, za katera se EU in države članice strinjajo, da jih bodo spoštovale pri digitalni preobrazbi.

O predlogu Komisije so decembra 2021 razpravljali ministri in ministrice EU za telekomunikacije. Odločno so podprli izjavo, s katero bi postalo jasno, da so iste temeljne pravice enako veljavne na spletu in drugje.

Pogajanja med vsemi tremi institucijami EU o izjavi so se zaključila 14. novembra 2022. Svet je izjavo sprejel 5. decembra 2022.

Svet je 20. oktobra 2023 odobril sklepe o digitalnem opolnomočenju za zaščito in zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic v digitalni dobi.

Slika: Digitalni Evropi naproti.
Digitalni Evropi naproti (Infografika)

Digitalni Evropi naproti (Infografika)

Digitalne storitve

Spletne platforme so pomemben del digitalnega trga in gospodarstva EU. Države članice EU priznavajo, da je treba okrepiti, posodobiti in pojasniti pravila za digitalne storitve, da bi:

  • zagotovili varnost uporabnikov na spletu
  • omogočili rast inovativnih digitalnih podjetij

Pravni okvir EU za digitalne storitve se od sprejetja direktive o elektronskem poslovanju leta 2000 ni spremenil, medtem ko so se digitalne tehnologije, poslovni modeli in storitve spreminjali hitreje kot kadarkoli doslej.

EU sprejema sveženj o digitalnih storitvah zaradi potrebe po reguliranju digitalnega prostora. Namen obeh zakonodajnih aktov iz svežnja je določiti ukrepe za zaščito uporabnikov in hkrati podpirati inovacije v digitalnem gospodarstvu.

Akt o digitalnih storitvah prinaša nova pravila za zaščito temeljnih pravic državljanov in državljank EU na spletu, veljati pa je začel 16. novembra 2022.

Z aktom o digitalnih trgih, ki regulira velika tehnološka podjetja, se vzpostavljajo enaki konkurenčni pogoji za podjetja v EU, veljati pa je začel 1. novembra 2022.

Podatkovno gospodarstvo

Z razvojem tehnologije je na voljo vse več podatkov. Svet si prizadeva vzpostaviti enotni trg za podatke v skladu s skupnimi vrednotami EU, pri čemer je treba zagotoviti večjo izmenjavo podatkov in njihovo vnovično uporabo med sektorji in prek meja.

Evropska komisija je predlagala strategijo za evropske podatke, ki bo olajšala digitalno preobrazbo v naslednjih petih letih. Evropski svet je na izrednem zasedanju oktobra 2020 pozdravil strategijo, ki podpira digitalne ambicije EU na globalni ravni za vzpostavitev resničnega evropskega konkurenčnega podatkovnega gospodarstva, ob spoštovanju evropskih vrednot in zagotavljanju visoke ravni varnosti podatkov, varstva podatkov in zasebnosti.

Pomemben sestavni del evropske strategije za podatke je akt o upravljanju podatkov, ki naj bi spodbudil medsektorsko in čezmejno razpoložljivost podatkov za ponovno uporabo.

Na podlagi tega akta bodo vzpostavljeni trdni mehanizmi za povečanje zaupanja v storitve posredovanja podatkov in spodbujanje podatkovnega altruizma po vsej EU, hkrati pa bo ta akt imel osrednjo vlogo pri omogočanju in usmerjanju oblikovanja skupnih interoperabilnih podatkovnih prostorov po vsej EU v strateških sektorjih, kot so energetika, mobilnost in zdravje.

Svet je akt odobril 16. maja 2022.

Svet pripravlja tudi uredbo o usklajenih pravilih o pravičnem dostopu do podatkov in njihovi uporabi (akt o podatkih).

Glavna cilja tega predloga Komisije za akt o podatkih sta zagotovitev pravične porazdelitve vrednosti podatkov med akterji v podatkovnem gospodarstvu ter spodbujanje dostopa do podatkov in njihove uporabe.

Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o aktu o podatkih 27. junija 2023.

Da bi pospešili digitalni prehod in pametnejšo mobilnost v EU, je Svet z revizijo direktive iz leta 2010 sprejel nov okvir za uvedbo inteligentnih prometnih sistemov (ITS).

Z revidirano direktivo o inteligentnih prometnih sistemih naj bi pospešili razpoložljivost in izboljšali interoperabilnost digitalnih podatkov, na podlagi katerih se izvajajo te storitve, kot so načrtovalci multimodalnih potovanj in navigacijske storitve. To bo omogočilo komunikacijo med vozili in cestno infrastrukturo, na primer za namene opozarjanja o nepričakovanih dogodkih, kot so prometni zastoji. Svet je novo direktivo sprejel 23. oktobra 2023.

Obdavčitev digitalnega gospodarstva

Digitalne storitve postajajo vse večji izziv za obstoječe davčne sisteme. Sedanja pravila, ki urejajo vprašanja mednarodne obdavčitve, so bila zasnovana za podjetja, ki so fizično prisotna v državi. Zato dobiček od digitalnih dejavnosti pogosto ni obdavčen v državi, kjer je ustvarjen.

Trenutno poteka prilagoditev davčnih sistemov držav članic EU, da bi bili primerni za digitalno dobo. EU ima pomembno vlogo v tem procesu, med drugim v okviru aktualnih pogajanj v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pri čemer si prizadeva za dolgoročno rešitev, temelječo na svetovnem soglasju. Svet je kljub temu pripravljen preučiti možne rešitve na ravni EU, če rešitev na svetovni ravni ne bo na voljo.

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca (UI) lahko prispeva k bolj inovativnemu, učinkovitemu, trajnostnemu in konkurenčnemu gospodarstvu, hkrati pa izboljša varnost, izobraževanje in zdravstveno varstvo državljanov. Podpira tudi boj proti podnebnim spremembam. Svet podpira razvoj tehnologije umetne inteligence, hkrati pa priznava potencialna tveganja ter spodbuja etični in na človeka osredotočen pristop k tej tehnologiji.

Evropski svet je oktobra 2020 pozval Komisijo, naj:

  • predlaga načine za povečanje evropskih in nacionalnih javnih in zasebnih naložb v raziskave in inovacije na področju umetne inteligence ter njeno uvajanje
  • zagotovi boljše usklajevanje ter več mrež in sinergij med evropskimi raziskovalnimi centri na temelju odličnosti
  • zagotovi jasno in objektivno opredelitev visokotveganih sistemov umetne inteligence

Komisija je aprila 2021 objavila predlog uredbe za harmonizacijo pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) ter usklajeni načrt, ki vključuje nabor skupnih ukrepov za Komisijo in države članice. Cilj tega svežnja pravil je izboljšati zaupanje v umetno inteligenco ter spodbuditi razvoj in posodobitev tehnologije umetne inteligence.

Svet je oktobra 2021 razpravljal o predlaganem aktu, pri čemer je izpostavil znatne družbene in gospodarske koristi umetne inteligence v številnih sektorjih na eni strani ter potrebo po varovanju zasebnosti ter zagotavljanju varnosti in zaščite na drugi strani.

Svet je stališče o novih pravilih za umetno inteligenco sprejel 6. decembra 2022.

Po večmesečnih pogajanjih in nato tridnevnih maratonskih pogovorih sta Svet in Evropski parlament 9. decembra 2023 dosegla začasni dogovor o zakonodajnem aktu.

Končno besedilo sta Parlament in Svet kot sozakonodajalca EU uradno odobrila 23. aprila oziroma 21. maja 2024. Akt o UI bi se moral uporabljati od leta 2026.

Več delovnih mest na področju UI

Do leta 2025 bi lahko na področju UI in robotike ustvarili 60 milijonov novih delovnih mest po vsem svetu.

Povezljivost

Pandemija COVID-19 je pokazala potrebo po hitri in vsesplošni povezljivosti po vsej EU, da bi vsem Evropejcem in Evropejkam omogočili dostop do digitalne tehnologije. EU je določila cilje za povezljivost do leta 2025, med drugim:

  • gigabitno povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja
  • neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G na vseh mestnih območjih in vseh večjih kopenskih prometnih oseh
  • dostop vseh evropskih gospodinjstev do povezljivosti s hitrostjo najmanj 100 Mb/s

Splošni cilj EU je oblikovati usklajena pravila za storitve povezljivosti v EU. Nekateri že izvedeni ukrepi so:

  • podpiranje brezžičnih omrežij, kot je 5G
  • konec stroškov gostovanja v EU

EU je aprila 2022 sprejela revidirana pravila o gostovanju v EU. V skladu z njimi je mogoče na potovanjih po drugih državah EU še naprej klicati, pošiljati sporočila SMS in brskati po spletu brez pribitka. Nova pravila se bodo uporabljala do leta 2032.

Kibernetska varnost

Ker je kibernetskih groženj in kaznivih dejanj vse več in so vse bolj izpopolnjeni, si EU prizadeva izboljšati svoje zmogljivosti za odzivanje ter zaščititi celovitost, varnost in odpornost digitalne infrastrukture, komunikacijskih omrežij in storitev. Odločnejši odziv na področju kibernetske varnosti lahko zagotovi večje zaupanje v digitalno tehnologijo ter zaščiti varen, odprt in zanesljiv kibernetski prostor. Na izrednem zasedanju Evropskega sveta oktobra 2020 so voditeljice in voditelji EU pozvali h krepitvi zmožnosti EU, da se zaščiti pred kibernetskimi grožnjami ter zagotovi varno komunikacijsko okolje, zlasti prek kvantnega šifriranja, in dostop do podatkov za namene pravosodja in kazenskega pregona.

Vse več kriminalcev za načrtovanje in izvajanje kaznivih dejanj uporablja tehnologijo, zato se organi oblasti v boju proti kriminalu vedno bolj opirajo na e-dokaze. EU trenutno razpravlja o novih pravilih, ki naj bi omogočila lažji in hitrejši dostop do e-dokazov.

Evropska digitalna identifikacija (eID)

Evropski svet je oktobra 2020 pozval k razvoju okvira za varno javno eID (elektronsko identifikacijo) na ravni EU, vključno z interoperabilnimi digitalnimi podpisi, da bi ljudje imeli nadzor nad svojo spletno identiteto in podatki ter da bi se omogočil dostop do javnih, zasebnih in čezmejnih digitalnih storitev.

Komisija je predlog uredbe o evropski eID predstavila junija 2021. Predlog vključuje vzpostavitev aplikacije za evropsko denarnico za digitalno identiteto, ki omogoča varno shranjevanje, upravljanje in izmenjavo dokumentov.

Svet je stališče za pogajanja o eID sprejel 6. decembra 2022. Zagotoviti želi, da bo evropska denarnica za digitalno identiteto izredno varna, da bo spoštovala zasebnost podatkov in da bo brezplačna za vse.

Svet in Parlament sta dogovor glede uredbe o eID dosegla 29. junija 2023.

Digitalizacija pravosodja

Nadaljnja digitalizacija pravosodnih sistemov držav članic lahko prispeva k boljšemu dostopu državljanov in podjetij do pravnega varstva ter večji uspešnosti in učinkovitosti sodnih postopkov.

Nekatere države EU so že začele uporabljati digitalna orodja na področju pravosodja, na primer:

  • vodenje digitalnih sodnih postopkov
  • elektronsko komunikacijo med strankama
  • elektronski prenos dokumentov
  • videoobravnave in videokonference

Države članice bi morale v večji meri uporabljati digitalna orodja za sodne postopke, pri čemer pa ne bi smele ogrožati temeljnih načel, kot sta neodvisnost in nepristranskost sodišč.

Svet je 8. decembra 2023 sprejel uredbo o digitalizaciji čezmejnega pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva ter spremljajočo direktivo, ki bosta olajšali elektronsko komunikacijo pri postopkih čezmejnega pravosodnega sodelovanja v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah.

Ministri in ministrice EU za pravosodje so nedavno odobrili tudi strategijo za e-pravosodje za obdobje 2024–2028. Ta strategija bo državam članicam zagotovila smernice pri izvajanju širokega nabora zakonodajnih in nezakonodajnih pobud, ki so namenjene pospeševanju procesa digitalizacije in uporabe digitalnih storitev na področju pravosodja.

Boljša izmenjava informacij

Da bi spodbudila digitalno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi in Eurojustom v primerih terorizma, je EU decembra 2021 podala nov zakonodajni predlog.

V skladu z novimi pravili bodo morale države članice Eurojustu zagotoviti informacije o vseh kazenskih preiskavah terorističnih kaznivih dejanj, takoj ko bodo ti primeri posredovani pravosodnim organom. S tem predlogom bo:

  • ustvarjen sodoben, digitalen sistem vodenja zadev, ki bo te informacije shranjeval in omogočal njihovo navzkrižno preverjanje
  • Eurojustu omogočeno lažje odkrivanje povezav med nadnacionalnimi preiskavami in pregonom na področju terorizma ter proaktivno obveščanje držav članic o najdenih povezavah
  • vzpostavljen varen digitalni komunikacijski kanal med državami članicami in Eurojustom
  • poenostavljeno sodelovanje s tretjimi državami, tako da bo tožilcem za zvezo, napotenim v Eurojust, odobren dostop do sistema vodenja zadev

Svet je novo zakonodajo sprejel 18. septembra 2023.

Glej tudi

Področja