Skip to content

Armenija

Odnosi EU z Armenijo temeljijo na Celovitem in okrepljenem sporazumu o partnerstvu med EU in Armenijo, ki velja od leta 2021. EU je ključna partnerica Armenije pri njenem programu reform in njena največja donatorka.

Vzhodno partnerstvo

EU z Armenijo sodeluje v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva, ki je vzhodna regionalna razsežnost te politike.

Celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu med EU in Armenijo

Odnosi med EU in Armenijo temeljijo na Celovitem in okrepljenem sporazumu o partnerstvu, podpisanem novembra 2017 ob robu 5. vrha vzhodnega partnerstva.

V celoti je začel veljati marca 2021, potem ko so ga ratificirali Republika Armenija, vse države članice EU in Evropski parlament.

S sporazumom je zagotovljen okvir za nadaljnje sodelovanje Evropske unije in Armenije v korist državljanov in državljank Armenije.

Armenija se je s sklenitvijo tega sporazuma zavezala, da bo uresničevala celovit program reform, utemeljen na demokraciji, preglednosti in pravni državi – predvsem kar zadeva boj proti korupciji, reformo pravosodnega sistema in okrepitev njegove odgovornosti do državljanov in državljank ter zagotavljanje enakih gospodarskih, zaposlitvenih in socialnih možnosti za vse.

Sporazum je omogočil tudi boljše sodelovanje v sektorjih, kot so energetika, transport, okolje in trgovina.

EU in Armenija sta decembra 2025 sprejeli novo strateško agendo za partnerstvo med EU in Armenijo, kar je pomemben korak k poglabljanju političnega, gospodarskega in sektorskega sodelovanja med partnericama.

Partnerski svet

Partnerski svet je najvišja formalna institucija, ki je bila vzpostavljena na podlagi Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med EU in Armenijo ter nadzira izvajanje sporazuma.

Šesto srečanje Partnerskega sveta EU-Armenija je potekalo 2. decembra 2025. Svet je pregledal izvajanje Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med EU in Armenijo ter razpravljal o dvostranskem političnem dialogu o reformah, demokraciji, pravni državi in človekovih pravicah.

Dialog o vizumih

Sporazum med EU in Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov je začel veljati januarja 2014. Na podlagi tega sporazuma so bile znižane vizumske pristojbine za državljane in državljanke Armenije ter odpravljene pristojbine za nekatere kategorije prosilcev in prosilk.

EU je septembra 2024 z Armenijo začela dialog o odpravi vizumov, da bi tako podprla dolgoročni cilj Armenije glede vzpostavitve režima potovanj brez vizumov z EU.

Vrh EU-Armenija

EU in Armenija sta se 5. maja 2026 sestali na prvem vrhu. Vrh je bil ključna priložnost za nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov, zlasti na področju povezljivosti, energije, prometa in digitalnega sodelovanja.

Voditelji in voditeljice so razpravljali tudi o trenutnih svetovnih izzivih, kot so najnovejši dogodki v širši regiji, vključno z Ukrajino, in posledice sedanje krize na Bližnjem vzhodu. Ob koncu vrha so voditelji in voditeljice sprejeli skupno izjavo.

Proces normalizacije odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom

Podpora miru

EU v celoti podpira normalizacijo odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom na podlagi vzajemnega priznavanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja v skladu z deklaracijo iz Alma-Ate iz leta 1991.

EU si z obema stranema in mednarodnimi partnerji že več let prizadeva, da bi ustvarili pogoje za trajen mir, pri čemer so osebno sodelovali zaporedni predsedniki Evropskega sveta ter za kar si nadalje prizadevata visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter posebna predstavnica EU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji.

EU je avgusta 2025 pozdravila parafiranje mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom ter podpis politične deklaracije. S tem sporazumom med Armenijo in Azerbajdžanom je bil narejen prelomni korak proti koncu desetletja trajajočega konflikta.

EU je pripravljena vlagati v regionalno povezanost in popolno odprtost, ki bosta najbolj koristili prebivalstvu, ki ga deli ta konflikt, ter regijo približali trajnemu miru, stabilnosti in blagostanju.

Civilne misije v Armeniji

EU je v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v Armeniji vzpostavila dve civilni misiji:

  • civilno misijo v Armeniji (EUMA)
  • partnersko misijo EU v Armeniji (EUPM Armenia)

Civilna misija v Armeniji (EUMA)

Svet se je 23. januarja 2023 dogovoril o vzpostavitvi civilne misije v Armeniji (EUMA). Cilj misije je prispevati k:

  • stabilnosti na obmejnih območjih Armenije in Azerbajdžana
  • krepitvi zaupanja na terenu

Misija EUMA je bila napotena, potem ko je Svet 17. oktobra 2022 sklenil, da bo napotil strokovno skupino za spremljanje na armensko stran mednarodne meje z Azerbajdžanom, da bi spremljala in analizirala razmere v regiji ter poročala o njih.

Mandat misije bo trajal do februarja 2027.

Partnerska misija EU v Armeniji (EUPM Armenia)

Svet se je 21. aprila 2026 dogovoril o vzpostavitvi partnerske misije EU v Armeniji (EUPM Armenia). Misija prispeva k prizadevanjem države za okrepitev:

  • demokratične odpornosti
  • sposobnosti obvladovanja kriz

Misija bo podpirala Armenijo, ki se sooča z večplastnimigrožnjami, kot so tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, kibernetski napadi in nezakoniti finančni tokovi. Njen začetni mandat bo trajal dve leti.

Finančna pomoč

EU je največja donatorka Armeniji ter ji zagotavlja znatno pomoč, vse odkar je država postala neodvisna.

EU zagotavlja tudi tehnično in finančno pomoč, da bi zagotovila, da se Celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu med EU in Armenijo dejansko izvaja.

Načrt za odpornost in rast

EU je aprila 2024 napovedala načrt za odpornost in rast za Armenijo, s katerim naj bi bila podprta nova agenda za partnerstvo. Cilj je okrepiti socialno-ekonomski reformni program Armenije in spodbujati povezanost regije.

Načrt za obdobje med letoma 2024 in 2027 je vreden 270 milijonov EUR in je namenjen spodbujanju naložb v povezljivost, odpornost in poslovni razvoj.

Načrt za odpornost in rast bo usmerjen na naslednje prednostne naloge:

  • odporna armenska družba
  • naložbe v povezljivost in podjetja
  • približevanje Armenije Evropi

Naložbe

EU podpira Armenijo z naložbami za izboljšanje življenja državljanov in državljank Armenije ter spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Z naložbami EU se, na primer, financirajo:

  • trajnostno, inovativno in konkurenčno gospodarstvo (prek neposredne podpore 30 000 MSP)
  • povezljivost, socialno-ekonomski razvoj in koridor sever-jug
  • digitalna preobrazba, inovacije, znanost in tehnologija
  • energetska učinkovitost in zeleni avtobusi
  • odpornost v južnih regijah

V skladu s strategijo Global Gateway naj bi EU v Armeniji 2,5 milijarde EUR vložila v vključujočo rast in povezljivost.

Reforme in družba

EU podpira socialno-ekonomski razvoj in reforme v Armeniji v okviru Instrumenta za sosedstvo, razvoj in sodelovanje.

EU s svojimi sredstvi podpira reforme demokratičnega upravljanja v Armeniji, pravno državo ter uveljavljanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Podpira reforme pravosodnega sektorja, spodbuja neodvisnost sodstva in prispeva k izboljšanju infrastrukture.

EU podpira pobude, s katerimi se civilna družba v Armeniji zavzema za protikorupcijske reforme in deluje v vlogi nadzornika vlade.

EU financira tudi izboljšanje energetske izmenjave in tranzita med Armenijo in Gruzijo, delno tudi s povezavo Armenije na energetsko omrežje EU.

Trgovina

EU je bila leta 2024 četrta največja trgovinska partnerica Armenije ter je predstavljala 7,5 % skupne trgovine Armenije z blagom, 4,7 % njenega izvoza in 9,7 % njenega uvoza.

Armenija v EU izvaža predvsem industrijske izdelke in rudarske proizvode.

EU armenskim podjetjem zagotavlja financiranje, usposabljanje in podporo pri izvozu na nove trge v okviru pobude EU4Business. Od leta 2009 je bilo podjetjem namenjenih več kot 473 milijonov EUR, podporo je prejelo 25 000 podjetij in ustvarjenih je bilo 900 novih delovnih mest.

Humanitarna pomoč

Zaradi vojaške operacije Azerbajdžana septembra 2023 v Gorskem Karabahu je več kot 121 000 karabaških Armencev in Armenk pobegnilo v Armenijo.

Konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom je v regiji povzročil krizo razseljevanja, zaradi česar več tisoč ljudi potrebuje osnovno podporo, kot so zatočišča, pomoč v hrani in dostop do zdravstva.

EU še naprej zagotavlja humanitarno pomoč osebam, ki so bile razseljene iz Gorskega Karabaha. Od leta 2020 je Evropska unija namenila več kot 40,4 milijona EUR humanitarne pomoči za nujno podporo prizadetim osebam.

Humanitarna pomoč EU vključuje hrano, higienske in gospodinjske proizvode, večnamensko denarno pomoč, nastanitev, izobraževanje in podporo v izrednih razmerah, zdravstveno podporo in psihosocialno podporo ter medicinsko opremo.

V okviru operacij humanitarne pomoči EU se zagotavlja podpora za zgodnje okrevanje, s katero se ljudem, ki jih je prizadel konflikt, ponuja poklicno usposabljanje, da bi lahko ponovno normalno zaživeli, ter podpora preobremenjenemu nacionalnemu sistemu socialnega varstva pri skrbi za osnovne potrebe najbolj ranljivih oseb.

Humanitarno financiranje s strani EU se zagotavlja v skladu s humanitarnimi načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.

Podpora armenskim oboroženim silam

EU je v obdobju 2024–2026 v okviru Evropskega mirovnega instrumenta namenila 30 milijonov EUR v podporo armenskim oboroženim silam.

Ta ukrep pomoči je namenjen okrepitvi logističnih zmogljivosti armenskih oboroženih sil, prispeval pa naj bi tudi k boljši zaščiti civilnega prebivalstva v kriznih in izrednih razmerah.

Poleg tega naj bi povečal odpornost Armenije in pospešil vzpostavljanje interoperabilnosti njenih oboroženih sil ob morebitnem prihodnjem sodelovanju države v mednarodnih vojaških misijah in operacijah, tudi tistih, ki jih napoti EU.

Glej tudi

Vzhodno partnerstvo

Vzhodno partnerstvo

Azerbajdžan

Azerbajdžan

Gruzija

Gruzija

Področja

Zadnja posodobitev: 13. julij 2026