Azerbajdžan

Vzhodno partnerstvo

EU z Azerbajdžanom sodeluje v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva, ki je vzhodna regionalna razsežnost te politike.

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju

Odnosi med EU in Azerbajdžanom temeljijo na sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Azerbajdžanom, ki velja od leta 1999.

Svet je 14. novembra 2016 sprejel mandat za pogajanja o nadgrajenem okvirnem sporazumu z Azerbajdžanom. Pogajanja so se začela 7. februarja 2017.

Sodelovanje med EU in Azerbajdžanom temelji tudi na skupnih prednostnih nalogah partnerstva, ki veljajo od leta 2018. Te prednostne naloge odražajo vrednote in načela evropske sosedske politike ter vključujejo:

• krepitev institucij in dobrega upravljanja
• gospodarski razvoj in tržne priložnosti
• povezljivost, energetsko učinkovitost, okolje in podnebne ukrepe
• mobilnost in stike med ljudmi

• Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Azerbajdžanom (Uradni list EU)
• Vzhodno partnerstvo
• EU bo začela pogajanja o novem sporazumu z Azerbajdžanom (sporočilo za javnost, 14. november 2016)

Svet za sodelovanje

Svet za sodelovanje je najvišja formalna institucija, ki je bila vzpostavljena na podlagi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Azerbajdžanom ter nadzira izvajanje sporazuma.

18. seja Sveta za sodelovanje med EU in Azerbajdžanom je bila 19. julija 2022 v Bruslju. Namenjena je bila pregledu splošnega stanja odnosov med EU in Azerbajdžanom ter razpravi o skupnem interesu za prihodnje sodelovanje.

• Svet za sodelovanje EU-Azerbajdžan, 19. julij 2022

Poenostavitev vizumskih postopkov

Sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Azerbajdžanom, ki je začel veljati leta 2014, državljanom in državljankam Azerbajdžana, zlasti pogostim potnikom, omogoča lažjo in cenejšo pridobitev vizumov za kratkoročno bivanje, s katerimi lahko potujejo po večini držav EU.

• Sporazum med EU in Azerbajdžanom o poenostavitvi izdajanja vizumov (Uradni list EU)

Proces normalizacije odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom

Podpora miru

EU v celoti podpira normalizacijo odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom na podlagi vzajemnega priznavanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja v skladu z deklaracijo iz Alma-Ate iz leta 1991.

EU si z obema partnericama in mednarodnimi partnerji že več let prizadeva, da bi ustvarili pogoje za trajen mir, pri čemer so osebno sodelovali zaporedni predsedniki Evropskega sveta ter za kar si nadalje prizadevata visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter posebna predstavnica EU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji.

EU je avgusta 2025 pozdravila parafiranje mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom ter podpis politične deklaracije. S tem sporazumom med Armenijo in Azerbajdžanom je bil narejen prelomni korak proti koncu desetletja trajajočega konflikta.

EU je pripravljena vlagati v regionalno povezanost in popolno odprtost, ki bosta najbolj koristili prebivalstvu, ki ga deli ta konflikt, ter regijo približati trajnemu miru, stabilnosti in blaginji.

• Skupna izjava predsednika Evropskega sveta Coste in predsednice Evropske komisije von der Leyen o parafiranju mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom ter o deklaraciji predsednika Alijeva in predsednika vlade Pašinjana v Washingtonu (sporočilo za javnost, 8. avgust 2025)
• Armenija/Azerbajdžan: Izjava visoke predstavnice v imenu Evropske unije o parafiranju mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom (sporočilo za javnost, 8. avgust 2025)
• Posebna predstavnica EU za Južni Kavkaz (Evropska služba za zunanje delovanje)

Civilna misija

Svet se je 23. januarja 2023 dogovoril o vzpostavitvi civilne misije v Armeniji (EUMA) v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).

Cilj misije je prispevati:

• k stabilnosti na obmejnih območjih Armenije in Azerbajdžana
• h krepitvi zaupanja na terenu

Misija EUMA je bila napotena, potem ko je Svet 17. oktobra 2022 sklenil, da bo napotil strokovno skupino za spremljanje na armensko stran mednarodne meje z Azerbajdžanom, da bi spremljala in analizirala razmere v regiji ter poročala o njih.

Mandat misije bo trajal do februarja 2027.

• Armenija: Svet za dve leti podaljšal mandat civilne misije EU (sporočilo za javnost, 30. januar 2025)
• Misija EU v Armeniji (spletišče)

Podpora EU Azerbajdžanu

Naložbe

EU je največja tuja vlagateljica v Azerbajdžanu, tako v naftnem kot v drugih sektorjih.

EU podpira Azerbajdžan z naložbami, da bi pripomogla h gospodarski diverzifikaciji države ter pospešila zeleni in digitalni prehod. Z naložbami EU se, na primer, financirajo:

• pristanišče v Bakuju kot trajnostno vozlišče za pretok blaga in storitev
• digitalizacija prometnih koridorjev v Azerbajdžanu
• konkurenčnost 25 000 zagonskih podjetij ter MSP
• razvoj podeželja in gospodarska rast
• trajnostna infrastruktura in rešitve za pametnejša in bolj zelena mesta

EU je tudi največja donatorka Azerbajdžana v zvezi z dejavnostmi odstranjevanja min v tej državi, s čimer zagotavlja ključno podporo za zmanjšanje tveganj in preprečevanje izgube življenj.

• Odnosi med EU in Azerbajdžanom (Evropska komisija)

Reforme in družba

EU podpira socialno-ekonomski razvoj in reforme v Azerbajdžanu v okviru Instrumenta za sosedstvo in razvojno sodelovanje (NDICI).

Reforma pravosodnega sektorja je ena od prednostnih nalog v okviru pomoči EU Azerbajdžanu. EU specifično podpira alternativno reševanje sporov, pomaga pri boju proti korupciji ter zagotavlja pravno pomoč in boljši dostop do pravnega varstva za državljane in državljanke ter podjetja.

Azerbajdžan je eden glavnih upravičencev v okviru instrumenta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki omogoča medsebojno usposabljanje in izmenjave z javnimi upravami držav članic EU.

EU je vodilna podpornica civilne družbe v Azerbajdžanu, saj spodbuja demokracijo, človekove pravice ter svobodo medijev, izražanja in zbiranja.

Trgovina

EU je bila v letu 2024 glavna trgovinska partnerica Azerbajdžana, saj je trgovina z njo predstavljala približno 41,2 % celotnega obsega trgovine te države z blagom, in največji izvozni trg Azerbajdžana s 63,3-odstotnim deležem izvoza in 13,2-odstotnim deležem uvoza.

EU v Azerbajdžan izvaža predvsem stroje in transportno opremo. Drug izvoz EU v Azerbajdžan vključuje predvsem kemikalije in sorodne izdelke ter končne izdelke in artikle.

• Trgovinski odnosi med EU in Azerbajdžanom (Evropska komisija)

Energetska partnerja

Azerbajdžan je strateški energetski partner EU, saj trenutno oskrbuje približno 5 % povpraševanja EU po plinu. Južni plinski koridor je strateška pobuda za prenos plina iz Kaspijskega morja na evropske trge in ključno orodje za izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropi.

Azerbajdžan se je leta 2019 pridružil partnerstvu za spodbujanje energetske učinkovitosti in varstva okolja v vzhodni Evropi (E5P). Dodatna podpora Unije v energetskem sektorju, vključno z energetsko učinkovitostjo, se zagotovlja v okviru pobude EU4Energy.

EU je marca 2024 tudi posredovala pri sklenitvi memorandum o soglasju o sodelovanju na področju vetrne energije med azerbajdžansko agencijo za energijo iz obnovljivih virov in evropskim industrijskim združenjem WindEurope.

• EU okrepila sodelovanje z Azerbajdžanom na področju energije iz obnovljivih virov (Evropska komisija)

Glej tudi

• Delegacija Evropske unije v Azerbajdžanu (spletišče)