Časovnica – biotska raznovrstnost

Na srečanju konference Združenih narodov o biotski raznovrstnosti februarja 2025 v Italiji, ki je sledilo zasedanju COP16 leta 2024 v Kolumbiji, so bili doseženi naslednji rezultati:

• sprejetje strategije za mobilizacijo sredstev
• izboljšanje okvira za spremljanje svetovnih ciljev glede biotske raznovrstnosti
• dogovor o kazalnikih za merjenje napredka pri doseganju ciljev

• EU pozdravlja pozitiven izid pogajanj COP16 o biotski raznovrstnosti v Rimu (Evropska komisija)

Svet je odobril sklepe za zasedanje Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP16) ter zasedanji o Kartagenskem protokolu in Nagojskem protokolu, ki bodo potekala od 21. oktobra do 1. novembra 2024 v kolumbijskem mestu Cali.

Na podlagi sklepov bo nato oblikovano splošno pogajalsko stališče EU na teh srečanjih.

• Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti: EU opozarja na globalno zavezo za zaščito tretjine planeta do leta 2030 (sporočilo za javnost, 14. oktober 2024)

Svet je formalno sprejel prvo tovrstno uredbo o obnovi narave. Cilj teh pravil je uvedba ukrepov, da bi do leta 2030 obnovili vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.

Cilj uredbe je ublažiti podnebne spremembe in posledice naravnih nesreč. Uredba bo EU pomagala izpolniti njene mednarodne okoljske zaveze in obnoviti naravo v Evropi.

• Pravila o obnovi narave: Svet dal končno zeleno luč (sporočilo za javnost, 17. junij 2024)

Predsedstvo Sveta ter predstavniki in predstavnice Evropskega parlamenta so dosegli začasni politični dogovor glede uredbe o obnovi narave. Cilj predloga je uvedba ukrepov, da bi do leta 2030 obnovili vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.

Uredba je del strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in bo pripomogla k doseganju mednarodnih zavez EU, kot je Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost, dogovorjen na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti leta 2022 (COP15).

• Obnova narave: Svet in Parlament dosegla dogovor o novih pravilih za obnovo in ohranjanje degradiranih habitatov v EU (sporočilo za javnost, 9. november 2023)

Svet je dosegel dogovor (splošni pristop) glede predloga pravil o obnovi narave. Cilj predloga je vzpostaviti ukrepe za okrevanje, ki bodo do leta 2030 pokrivali vsaj 20 % kopenskih in 20 % morskih območij EU ter do leta 2050 vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. V predlogu so določeni posebni pravno zavezujoči cilji in obveznosti za obnovo narave v vsakem od navedenih ekosistemov – od kmetijskih zemljišč in gozdov do morskih, sladkovodnih in urbanih ekosistemov.

Na podlagi splošnega pristopa bodo potekala pogajanja z Evropskim parlamentom o dokončni obliki zakonodajnega akta.

• Svet dosegel dogovor o pravilih o obnovi narave (sporočilo za javnost, 20. junij 2023)

Ministri in ministrice EU za okolje so na seji Sveta decembra 2022 opravili orientacijsko razpravo o predlogu uredbe o obnovi narave.

Cilj predloga je pomagati pri obnovi evropskih habitatov, od katerih jih je 80 % v slabem stanju. S predlogom bi določili posebne pravno zavezujoče cilje in obveznosti za obnovo narave v vsakem od navedenih ekosistemov – od gozda in kmetijskih zemljišč do morskih, sladkovodnih in mestnih ekosistemov. Predlagani ukrepi bi do leta 2030 zajemali vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.

Države članice bi morale v tesnem sodelovanju z znanstveniki, zainteresiranimi deležniki in javnostjo uvesti učinkovite obnovitvene ukrepe za posamezna območja, da bi dosegle cilje za posamezne ekosisteme in načrtovale vnaprej z razvojem nacionalnih načrtov za obnovo. S predlogom bi opredelili tudi kazalnike biotske raznovrstnosti za merjenje napredka.

Ministri in ministrice so se seznanili s poročilom o napredku, ki ga je pripravilo predsedstvo, in opravili orientacijsko razpravo, pri čemer so se osredotočili na vprašanja ambicij in načelo preprečevanja poslabšanja stanja.

• Svet za okolje, 20. december 2022

Svetovni voditelji in voditeljice so se dogovorili o novih ambicioznih ciljih za zaščito in obnovo narave do leta 2030 in po njem. Na konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (COP15) je bil sprejet zgodovinski kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost, ki vključuje jasne in merljive cilje ter ureditve spremljanja, poročanja in pregleda za spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev.

• EU na konferenci COP15 (Evropska komisija)

EU in Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD) podpirata sprejetje ambicioznega, celovitega in preobrazbenega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 na konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti COP15, ki bo potekala od 7. do 19. decembra 2022 v Montrealu, da bi zaustavili in zasukali trend izgube biotske raznovrstnosti.

Ministri in ministrice iz Evropske unije ter afriških, karibskih in pacifiških držav so o pričakovanjih v zvezi s tem prelomnim srečanjem razpravljali v Bruslju na zasedanju skupnega sveta ministrov OAKPD in EU.

Zaustavitev in zasuk trenda izgube biotske raznovrstnosti sta ključnega pomena, saj zaskrbljujoče upadanje biotske raznovrstnosti ogroža prehransko varnost, zdravje, gospodarstvo in preživetje na milijard ljudi. Da bi bil prihodnji okvir uspešen, bo moral vključevati merljive cilje, podprte z zanesljivim okvirom za spremljanje in pregled ter ustreznimi sredstvi za podporo njegovemu izvajanju.

• COP15: Evropska unija in Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav pozvali k ambicioznemu globalnemu sporazumu (sporočilo za javnost, 29. november 2022)

Ministri in ministrice EU so na seji Sveta za okolje oktobra 2022 odobrili sklepe Sveta, ki predstavljajo splošno pogajalsko stališče EU za 15. konferenco Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (COP 15).

Cilj te konference je sprejeti globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 ter določiti cilje, ki bodo usmerjali globalne ukrepe za zaščito in obnovitev narave v naslednjem desetletju.

V sklepih je Svet pozval k sprejetju ambicioznega, vsestranskega in preobrazbenega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, v katerem bodo določeni dolgoročni cilji za leto 2050, vmesni izidi do leta 2030 in cilji ukrepov do leta 2030, ki učinkovito in sočasno obravnavajo neposredne in posredne vzroke za izginjanje biotske raznovrstnosti.

• Svet za okolje, 24. oktober 2022

Svet je sprejel stališče v prvi obravnavi glede programa LIFE za obdobje 2021–2027. Svet je sprejel stališče na podlagi začasnega dogovora, ki je bil dosežen z Evropskim parlamentom decembra 2020. LIFE je vodilni program EU za naravo, varstvo biotske raznovrstnosti in boj proti podnebnim spremembam. Od leta 2021 se bodo iz LIFE financirali tudi ukrepi, povezani z energetsko učinkovitostjo in energijo iz obnovljivih virov.

• Program LIFE – Svet sprejel stališče v prvi obravnavi (sporočilo za javnost, 16. marec 2021)

Predsedstvo Sveta je s Parlamentom doseglo začasni politični dogovor o podaljšanju programa LIFE po letu 2020. LIFE je vodilni program EU za naravo, varstvo biotske raznovrstnosti in boj proti podnebnim spremembam. Od leta 2021 bodo do financiranja iz programa LIFE upravičeni tudi projekti s področja energetske učinkovitosti in obnovljive energije.

Z dogovorom je bil programu LIFE za obdobje 2021–2027 dodeljen skupni finančni znesek v višini 5,432 milijarde EUR. To povečanje proračuna je v skladu z dogovorom v okviru dolgoročnega proračuna EU, da se 30 % skupnega zneska iz večletnega finančnega okvira EU in instrumenta EU za okrevanje Next Generation EU uporabi za uresničevanje podnebnih ciljev. Sozakonodajalca sta se dogovorila tudi, da bo trajanje programa LIFE usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira.

• Program LIFE – predsedstvo Sveta doseglo začasni politični dogovor s Parlamentom (sporočilo za javnost, 17. december 2020)

Svet za okolje je oktobra 2020 sprejel sklepe o biotski raznovrstnosti, v katerih je potrdil cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Države članice so priznale, da je treba okrepiti tozadevna prizadevanja ter odpraviti neposredne in posredne dejavnike, ki so krivi za izgubo biotske raznovrstnosti in siromašenje narave. Ponovno so pozvale k celovitemu vključevanju ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v druge sektorje, kot so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo, ter k usklajenemu izvajanju ukrepov EU na teh področjih.

Biotska raznovrstnost je naše življenjsko zavarovanje: zagotavlja nam čist zrak in vodo, hrano, gradbeni material in oblačila. Ustvarja delovna mesta in nudi možnosti preživljanja. Z uničevanjem narave tvegamo tudi izbruhe bolezni in pandemij. Svenja Schulze, nemška zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost

• Svet sprejel sklepe o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (sporočilo za javnost, 23. oktober 2020)

Svet je predsednico Komisije Ursulo von der Leyen pooblastil, da v imenu EU potrdi „zavezo voditeljev za naravo“ v okviru vrha ZN o biotski raznovrstnosti.

To je prostovoljna izjava, v kateri je poudarjeno, da izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov zahtevata nujno in takojšnje ukrepanje na svetovni ravni, ter ponovno poudarjena zaveza, da se biotska raznovrstnost, podnebje in okolje kot celota postavijo v središče strategij za okrevanje po COVID-19 ter v prizadevanja za nacionalni in mednarodni razvoj in sodelovanje.

• Vrh ZN o biotski raznovrstnosti: Svet poslal enotno sporočilo za okrepitev globalnih ambicij na področju biotske raznovrstnosti (sporočilo za javnost, 21. september 2020)
• Vrh ZN o biotski raznovrstnosti (spletišče)

Ministri in ministrice EU za kmetijstvo so izmenjali mnenja o strategiji EU za biotsko raznovrstnost, ki jo je 20. maja 2020 objavila Evropska komisija v sklopu evropskega zelenega dogovora. Razprava je bila osredotočena na kmetijske vidike in povezave s potekajočo reformo skupne kmetijske politike (SKP).

• Videoseja ministrov in ministric za kmetijstvo, 8. junij 2020
• Evropski zeleni dogovor (ozadje)
• Prihodnost SKP po letu 2020 (ozadje)

Ministri in ministrice EU za okolje so sprejeli sklepe, v katerih so vnovič poudarili, da hočejo EU in njene države članice biti na čelu prizadevanj za zaustavitev in pospešitev zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti in za obnovo ekosistemov. V sklepih so podane politične smernice za delo v zvezi z globalnim okvirom za biotsko raznovrstnost po letu 2020.

Svet je pozval Komisijo, naj nemudoma pripravi ambiciozno, realistično in usklajeno strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 kot osrednji element evropskega zelenega dogovora.

• Biotska raznovrstnost – Svet sprejel sklepe (sporočilo za javnost, 19. december 2019)

Ministri in ministrice za okolje so sprejeli sklepe, v katerih so izrazili izjemno zaskrbljenost, da so naravni viri in ekosistemske storitve, od katerih je odvisno človeštvo, močno ogroženi. Ministri in ministrice pozivajo k ambicioznemu strateškemu načrtu varstva biotske raznovrstnosti po letu 2020.

V sklepih je opredeljen splošni politični okvir za pogajalsko stališče, ki ga bo EU zavzela na štirinajstem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo novembra 2018 v Egiptu.

• Biotska raznovrstnost: Svet sprejel sklepe (sporočilo za javnost, 9. oktober 2018)

Ministri in ministrice EU so se pred zasedanjem pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti in pripadajočih protokolov, ki bo od 4. do 17. decembra 2016 v Cancunu v Mehiki, dogovorili o sklepih Sveta o biotski raznovrstnosti. Poudarili so nujnost ukrepanja na mednarodni ravni, da bi lahko ustavili upadanje biotske raznovrstnosti in preobrnili gibanja, ki vodijo k ravnem, ki za biotsko raznovrstnost niso varne.

• Svet za okolje, 17. oktober 2016

Svet je sprejel sklepe o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost. Ministri in ministrice so izpostavili področja, na katerih se bo za dosego ciljev treba še nadalje potruditi.

• Svet za okolje, 16. december 2015

Svet je sprejel sklepe, v katerih so določeni cilji za ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemskih storitev ter za njihovo obnovo v izvedljivih okvirih do leta 2020, pa tudi njegova vizija boljšega varstva biotske raznovrstnosti v EU do leta 2050. Ministri in ministrice so začrtali stališče EU glede varstva biotske raznovrstnosti na svetovni ravni in pozvali k okrepitvi vključevanja ciljev za biotsko raznovrstnost v medsektorske politike in strategije EU.

• Sklepi Sveta o biodiverzitetni<strong></strong>viziji in ciljih na ravni Evropske unije in svetovni ravni, 15. marec 2010

Ministri in ministrice EU so izpostavili, kako pomembno je poskrbeti za nov politični zagon, da bi okrepili prizadevanja za varstvo biotske raznovrstnosti, in sprejeti ambiciozen revidiran strateški načrt v zvezi s Konvencijo o biološki raznovrstnosti.

• Sklepi Sveta o biotski raznovrstnosti po letu 2010, 22. december 2009.