Svoboda medijev v EU

Bistven del demokracije

Svoboda in pluralnost medijev sta bistven del demokracije in temeljnih pravic državljanov in državljank EU. Resnična demokracija ni mogoča brez svobodnih medijev, ki nadzorujejo tiste, ki so na oblasti.

Mediji so ključen steber sistema zavor in ravnovesij, na katerem temelji demokratična vladavina. Zato se spuščanje v avtoritarni režim pogosto začne z napadi na neodvisne medije. V zadnjih desetletjih je več držav po vsem svetu ubralo to pot, pri čemer so uporabile prisilo in pogosto tudi nasilje, da bi preganjale medijske hiše in posamezne novinarje.

Novinarji pri opravljanju svojega dela še naprej doživljajo težke delovne pogoje z vse večjim finančnim in političnim pritiskom, nadzorom, samovoljnimi zapornimi kaznimi ali nasiljem. So bistven del demokracije, pa vendar je bilo po podatkih opazovalne skupine Unesca v letu 2025 ubitih vsaj 129 novinarjev in medijskih delavcev, od leta 1993 pa jih je bilo ubitih 1 922; še mnogo več je tistih, ki so jih po vsem svetu aretirali, nadlegovali ali jim grozili.

Celo v EU je treba zaščititi svobodo in pluralnost medijev. Sta eden od štirih stebrov, obravnavanih v poročilu Evropske komisije o pravni državi, osredotočenem na več ključnih področij, med drugim:

• neodvisnost regulativnih organov za medije
• preglednost lastništva medijev
• preglednost in pravičnost pri dodeljevanju državnega oglaševanja
• varnost novinarjev in dostop do informacij

• Poročilo Evropske komisije o stanju pravne države (Evropska komisija)

V ta namen bo obstoječa zakonodaja dopolnjena z novima predvidenima predlogoma Komisije v zvezi s svobodo medijev:

• direktivo proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti
• evropskim aktom o svobodi medijev

Direktiva proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti

Evropska komisija je aprila 2022 predlagala direktivo proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti so neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki. Uporabljajo se proti novinarjem, zagovornikom človekovih pravic in drugim za preprečevanje, omejevanje ali kaznovanje njihovega delovanja v zvezi z vprašanji javnega interesa.

Predlagana direktiva vsebuje zaščitne ukrepe za tiste, proti katerim se uporabljajo očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki. Predlagani zaščitni ukrepi se bodo uporabljali v civilnih in gospodarskih zadevah s čezmejnimi posledicami. Vključujejo:

• omogočanje sodiščem, da zavrnejo očitno neutemeljene postopke po skrajšanem postopku, da se čim bolj zmanjšajo njihovi učinki (na žrtve)
• možnost uvedbe finančnih sredstev za povrnitev škode, ki so jo utrpeli posamezniki, zoper katere so bile vložene strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti
• zaščito pred sodbami tretjih držav, da se zagotovi, da zaščitni ukrepi iz predlagane direktive niso ogroženi zaradi uporabe sodnih postopkov v drugih jurisdikcijah

• Predlog direktive o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti

Svet ta predlog obravnava od decembra 2022. O njem razpravlja Delovna skupina za civilnopravne zadeve.

• Delovna skupina za civilnopravne zadeve

Svet je 9. junija 2023 sprejel dogovor o stališču glede tega zakonodajnega akta, ki bo novinarje in zagovornike človekovih pravic zaščitil pred očitno neutemeljenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki.

Z osnutkom direktive bodo vzpostavljena naslednja postopkovna jamstva proti takim zahtevkom:

• zgodnja zavrnitev neutemeljenih zahtevkov
• stroške postopka bo nosila tožeča stranka
• tožeči stranki se lahko naložijo kazni
• varstvo pred sodbami iz tretjih držav

V naslednjem koraku bo Svet začel razprave z Evropskim parlamentom.

• Večja svoboda tiska in zaščita svobode govora: Svet dosegel dogovor o stališču glede zakonodaje za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti (sporočilo za javnost, 9. junij 2023)

Svet in Parlament sta 30. novembra 2023 dosegla začasni dogovor o zakonskem aktu EU o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic.

• Svet in parlament EU dosegla začasni dogovor o zakonskem aktu EU o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic (sporočilo za javnost, 30. november 2023)

Svet je 19. marca 2024 sprejel zakonski akt za zaščito oseb, ki se zavzemajo za vprašanja javnega interesa, pred zlorabljenimi tožbami, katerih namen je njihovo utišanje.

• Boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti: dokončna odobritev zakonskega akta EU o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic (sporočilo za javnost, 19. marec 2024)

Priporočilo za države članice

Direktivo spremlja takoj sprejeto dopolnilno priporočilo. V priporočilu se države članice spodbujajo, naj zaščitne ukrepe iz predlagane direktive uporabljajo v nacionalnih zadevah o vseh vprašanjih, ne le civilnih in gospodarskih. Države članice naj bi poleg tega sprejele vrsto drugih ukrepov, kot so:

• pravosodno usposabljanje
• ozaveščanje
• zbiranje zbirnih podatkov na nacionalni ravni

• Predlog direktive in priporočilo o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti

Evropski akt o svobodi medijev

Še en korak k varovanju svobode medijev v EU je bil narejen marca 2024, ko je Svet sprejel evropski akt o svobodi medijev. Zakon je začel veljati 7. maja 2024. Večina njegovih določb se je začela uporabljati 8. avgusta 2025.

Z evropskim aktom o svobodi medijev je vzpostavljen skupni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU ter bodo uvedeni ukrepi za zaščito novinarjev in novinark ter ponudnikov medijskih storitev pred političnim vmešavanjem, prav tako pa jim bo olajšano delovanje na celotnem območju EU.

Z novimi pravili je državljanom in državljankam zagotovljena pravica do dostopa do svobodnih in pluralnih virov informacij, državam članicam pa bo naložena odgovornost, da poskrbijo za ustrezne pogoje in okvir za zaščito te pravice.

Podlaga za akt o svobodi medijev je revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, pri čemer novi akt področje uporabe razširja še na radio in tisk.

V njem je predlagan nov sklop pravil in mehanizmov za spodbujanje pluralnosti in neodvisnosti medijev po vsej EU.

Uredba je odgovor na vse večjo zaskrbljenost v EU zaradi politizacije medijev ter pomanjkanja preglednosti v zvezi z lastništvom medijev in dodeljevanjem državnih oglaševalskih sredstev ponudnikom medijskih storitev.

Njen namen je vzpostavitev varoval za boj proti političnemu vmešavanju v uredniške odločitve tako za zasebne kot za javne ponudnike medijskih storitev, zaščita novinarjev in njihovih virov ter svoboda in pluralnost medijev.

Med ključnimi elementi uredbe so:

• neodvisni javni mediji s stabilnim virom financiranja
• preglednost lastništva medijev
• zaščita uredniške neodvisnosti
• varovala za zagotavljanje pluralnosti medijev in preprečevanje koncentracije medijev
• Evropski odbor za medijske storitve kot nov varuh svobode medijev

Poleg tega se z uredbo vzpostavljajo okrepljeni mehanizmi za sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in telesi držav članic. Cilj je olajšati učinkovito in dosledno izvajanje tako akta o svobodi medijev kot direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Države članice bodo lahko sprejele strožja ali podrobnejša pravila od tistih, ki so določena v ustreznih delih uredbe.

• Evropski akt o svobodi medijev: Svet sprejel nova pravila za zaščito novinarjev in ponudnikov medijskih storitev (sporočilo za javnost, 26. marec 2024)
• Evropski akt o svobodi medijev – predlog uredbe in priporočilo (Evropska komisija)
• Revizija direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (ozadje)
• Svet in Parlament dosegla dogovor o novih pravilih za zaščito svobode in pluralnosti medijev ter uredniške neodvisnosti v EU (sporočilo za javnost, 15. december 2023)

Notranji zaščitni ukrepi za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva

Zakonodajni predlog o svobodi medijev je spremljalo takoj sprejeto priporočilo Komisije ponudnikom medijskih storitev s sedežem v EU in državam članicam. V priporočilu je predlagan seznam prostovoljnih ukrepov za ponudnike medijskih storitev, da se zagotovi njihova uredniška neodvisnost. Ponudniki medijskih storitev in države članice se tudi spodbujajo, naj sprejmejo ukrepe za povečanje preglednosti lastništva medijev na notranjem trgu.

• Priporočilo o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju

Podpora EU svobodi medijev

Sedanja podpora svobodi medijev v EU temelji na pobudah, kot so sveženj o digitalnih storitvah, akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor, akcijski načrt za evropsko demokracijo ter sklepi Sveta o zaščiti in varnosti novinarjev in drugih medijskih delavcev.

Nekateri od ključnih ukrepov, ki so del te podpore, so:

• izvajanje sistema spremljanja lastništva medijev za vzpostavitev podatkovne zbirke za posamezne države z informacijami o lastništvu medijev
• zagotavljanje nepovratnih sredstev za podporo inovacijam v lokalnih in regionalnih medijih ter spodbujanje pluralizma
• vzpostavitev mehanizma za hitro odzivanje za zagotavljanje praktične pomoči ogroženim novinarjem
• zagotavljanje sklada za nujno pomoč preiskovalnim novinarjem in medijskim organizacijam
• izvajanje orodja za spremljanje pluralnosti medijev za odkrivanje morebitnih tveganj za pluralnost medijev

• Sklepi Sveta o zaščiti in varnosti novinarjev in drugih medijskih delavcev (sporočilo za javnost, 21. junij 2022)
• Akt o digitalnih storitvah