Avdiovizualne medijske storitve

Tako kot drugo blago in storitve tudi za avdiovizualne medije veljajo pravila enotnega evropskega trga.

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah omogoča vzpostavitev enotnega evropskega trga za takšne storitve:

• harmoniziranje nekaterih pravil za zagotavljanje avdiovizualnih storitev
• lažje zagotavljanje avdiovizualnih medijskih storitev po vsej EU na podlagi načela države izvora
  

Ta direktiva določa podlago za odprt in pravičen trg avdiovizualnih storitev v EU ter ureja izvajanje televizijskih storitev in storitev na zahtevo, čeprav do različne stopnje.

V časovnici je prikazan potek trenutnih razprav v Svetu o posodobitvi direktive.

Zaradi hitrih tehnoloških sprememb, pojava novih poslovnih modelov in spremenjenega vedenja gledalcev je Komisija sklenila, da posodobi direktivo in maja 2016 sprejela predlog spremembe. Med glavnimi elementi predloga so:

• razširitev področja uporabe direktive na platforme za izmenjavo videov zaradi zaščite mladoletnikov ter zaščite pred sovražnim govorom in nasiljem
• nadaljnja uskladitev pravil za linearne storitve in storitve na zahtevo, da bi televizija lahko uspešneje konkurirala ponudnikom video storitev na zahtevo
• okrepitev neodvisnosti nacionalnih regulatorjev in ustanovitev evropskega telesa nacionalnih regulatorjev, da bi zagotovili doslednejše in bolj harmonizirano izvajanje direktive

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah je del strategije za enotni digitalni trg, s katero naj bi zagotovili, da bodo evropsko gospodarstvo, industrija in družba izkoristili vse priložnosti, ki jih ponuja nova digitalna doba. Ker se trg in tehnologija hitro razvijata, mora EU zagotoviti, da gredo zadevna pravila v korak s temi spremembami.

Več kot milijon državljanov EU je neposredno zaposlenih v avdiovizualni in medijski industriji, ki se mora prilagoditi spremembam in zagotoviti medijski okvir za 21. stoletje.

• Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah 2010/13/EU
• Strategija za enotni digitalni trg (ozadje)

Načelo države izvora

Načelo države izvora je temeljni kamen direktive. Za ponudnike storitev veljajo le pravila države, v kateri imajo sedež. Približno 31 %ponudnikov video storitev na zahtevo, ki so na voljo v eni državi članici, ima sedež v drugi.

Zakaj je potrebna njena revizija?

Od sprejetja direktive leta 2010 so se razmere na področju avdiovizualnih medijev močno spremenile. Gledalci, zlasti mladoletni, se od tradicionalne televizije selijo na splet, ki se sooča z manjšim regulativnim bremenom kot televizija.

To poleg bolj tradicionalnih medijev, kot je televizija (vključno s televizijskimi oglasi, sponzorstvi in promocijskim umeščanjem izdelkov), zajema tudi nove medijske digitalne publikacije in spletne storitve. Namen predloga je zajeti platforme za izmenjavo videov in video storitve na zahtevo. Družbeni mediji so bili vključeni šele med kasnejšimi razpravami.

Direktiva torej prinaša fleksibilnost, saj omejitev, ki veljajo le za televizijo, ni več mogoče upravičiti. Obenem zagotavlja ustrezno zaščito potrošnikov, ki uporabljajo internet in storitve na zahtevo, ne da bi preprečevala inovacije. Cilj je zagotoviti uravnoteženost med konkurenčnostjo in varstvom potrošnikov.

EU v novi digitalni dobi

• čas v družbi televizije je vse krajši

• čas, ki ga mladi ljudje porabijo za gledanje televizije, je krajši za 7,5 %

• spletni delež video storitev v potrošniškem spletnem prometu naj bi se s 64 % leta 2014 povečal na 80 % leta 2019

S tem predlogom naj bi se odzvali na izredno hitre tehnološke in tržne spremembe, ki jih je prinesla digitalizacija, ter tako ohranili konkurenčnost evropske avdiovizualne industrije, hkrati pa zaščitili splošne javne interese, kot so:

• zaščita mladoletnikov
• svoboda in pluralnost medijev
• kulturna raznolikost
• varstvo potrošnikov

V predlogu so določena pravila, potrebna za usmerjanje tehnološkega razvoja, da bi naše državljane in zlasti otroke zaščitili pred škodljivimi avdiovizualnimi vsebinami, na primer sovražnim govorom, nasiljem in terorizmom, ter obenem ohranili svobodo govora.

Na podlagi javnega posvetovanja, ki ga je opravila Komisija, je bilo treba v okviru revizije direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah storiti naslednje:

• zagotoviti enake konkurenčne pogoje za avdiovizualne medijske storitve
• zagotoviti optimalno varstvo potrošnikov
• zaščititi uporabnike ter prepovedati sovražni govor in diskriminacijo
• spodbujati evropske avdiovizualne vsebine
• okrepiti enotni trg
• okrepiti svobodo in pluralnost medijev
• zagotoviti dostop do informacij in dostopnost vsebin za osebe z oviranostmi

Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve

Člani te skupine so vodje ali višji predstavniki neodvisnih nacionalnih regulatornih organov s področja avdiovizualnih storitev, ki Komisiji svetujejo glede izvajanja direktive EU o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Podrobnosti

Dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom vzpostavlja ravnotežje med sedanjimi pravili in dejstvom, da je potrebna reforma. Nova pravila:

• vzpostavljajo enake konkurenčne pogoje medvsemi izvajalci na področju zaščite gledalcev, in sicer neodvisno od storitve, ki jo opravljajo, in platforme, ki jo uporabljajo. Uporabniki bodo tako enako zaščiteni ne glede na to, ali gledajo film na tradicionalni televiziji ali v okviru storitev na zahtevo
• uvajajo jasno odgovornost platform za izmenjavo videov za izboljšanje zaščite mladoletnikov in vseh uporabnikovpred nasilnimi ali škodljivimi vsebinami ter sovražnim govorom. Države članice bodo lahko prek svojih nacionalnih avdiovizualnih regulatorjev sprejele ukrepe zoper izvajalce, ki ne spoštujejo pravil

Pomemben element novih pravil je razširitev področja uporabe na platforme za izmenjavo videoposnetkov in storitve na zahtevo. Cilj teh pravil je:

• omogočiti večjo kulturno raznolikost in spodbujati evropske vsebine, saj bodo morali ponudniki avdiovizualnih medijske storitve na zahtevo poskrbeti, da je vsaj 30 % vsebin, ki jih ponujajo, evropskih, in da so te tudi dovolj opazne
• omogočiti sprostitev sredstev, ki jih je treba vložiti v produkcijo evropskih vsebin, saj lahko države članice zahtevajo finančni prispevek od ponudnikov televizijskih in medijskih storitev na zahtevo, tudi tistih, ki imajo sedež v drugi državi članici, pri čemer lahko izvzamejo zagonska in mala podjetja

Drugi značilni elementi novih predpisov so:

• boljše sodelovanje med avdiovizualnimi organi držav članic s krepitvijo skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA) in določitvijo njene vloge v pravu EU
• zagotovitev prožnosti, saj bodo lahko države članice pravila prilagodile nacionalnim okoliščinam in celo sprejele strožja pravila, če bodo želele

• Predlog spremembe direktive 2010/13/EU
• Predlog spremembe direktive 2010/13/EU – končno kompromisno besedilo

V Svetu

Komisija je maja 2016 predlog predstavila Svetu in Evropskemu parlamentu kot del svoje strategije za enotni digitalni trg. Svet je predlog obravnaval v času predsedovanj več držav članic, slovaško predsedstvo pa je novembra 2016 predstavilo poročilo o napredku.

Svet je maja 2017 dosegel dogovor o splošnem pristopu. Mnenja ministrov in ministric so se najbolj razlikovala pri vprašanjih razširitve področja uporabe na platforme za izmenjavo videov, določb glede pristojnosti in spodbujanja evropskih vsebin pri ponudnikih vsebin na zahtevo. Osem držav članic je ugovarjalo splošnemu pristopu, predvsem zaradi razširitve področja uporabe avdiovizualnih vsebin na družbene medije in obveznosti, naložene ponudnikom storitev na zahtevo, naj mednje vključijo 30 % evropskih vsebin, ter možnosti, da bi od nekaterih televizijskih hiš zahtevali finančni prispevek.

Od takrat je bilo skupno organiziranih 10 trialogov. Na devetem neformalnem trialogu 26. aprila 2018 je bil dosežen politični dogovor o glavnih odprtih vprašanjih, ta pa je utrl pot končnemu dogovoru, ki je bil dosežen na zadnjem trialogu 6. junija 2018.

Coreper je 13. junija potrdil končno kompromisno besedilo. Dokončno besedilo je bilo predloženo Evropskemu parlamentu v odobritev in sprejetje v prvi obravnavi.

Svet je direktivo sprejel 6. novembra 2018.

Ozadje

Veljavna direktiva EU o avdiovizualnih medijskih storitvah ureja uskladitev nacionalnih zakonodaj s področja avdiovizualnih medijev, tako tradicionalnih televizijskih storitev kot storitev na zahtevo, na ravni EU.

Komisija je organizirala javno posvetovanje in vse zainteresirane akterje povprašala za mnenje o tem, kako je mogoče evropsko avdiovizualno medijsko področje prilagoditi digitalni dobi. Posvetovanje je potekalo od julija do septembra 2015.