Skip to content

Evropski semester v letu 2015

November

Letni pregled rasti za leto 2016

V letnem pregledu rasti za leto 2016 je predlagano, da bi morala EU ohraniti enake gospodarske in socialne prednostne naloge kot lansko leto: ponovni zagon naložb, nadaljevanje strukturnih reform in zagotovitev odgovornih javnofinančnih politik.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2016

Evropska komisija je v poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2016 ugotovila, da države članice EU še naprej dosegajo napredek pri odpravljanju makroekonomskih neravnotežij, ki so bila ugotovljena v preteklih letih. Še vedno je zaskrbljujoča ranljivost, povezana z visokimi stopnjami dolga, medtem ko bodo presežki v nekaterih državah članicah in celotnem evrskem območju v naslednjih dveh letih verjetno ostali visoki. 

Evropska komisija bo opravila poglobljene preglede makroekonomskih neravnotežij za 18 držav članic: Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Estonijo, Finsko, Francijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Nizozemsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Španijo, Švedsko in Združeno kraljestvo.

Časovni načrt za evropski semester v letu 2016


Predsedstvo Sveta EU je 17. novembra 2015 Svetu za splošne zadeve predstavilo časovni načrt evropskega semestra 2016. V načrtu so opisani vsi glavni koraki v zvezi z evropskim semestrom v letu 2016 in predhodne napovedi osrednjih točk v prihodnjih razpravah.

Časovni načrt zajema dve fazi evropskega semestra: prvi del, ki je podrobnejši, traja do zasedanja Evropskega sveta marca 2016, drugi, bolj okviren, pa zajema obdobje med zasedanjema Evropskega sveta marca in junija 2016.

Posodobljen načrt bo predstavljen spomladi 2016.

Julij

Svet za ekonomske in finančne zadeve sprejel priporočila za posamezne države

Svet je 14. julija 2015 sprejel priporočila in mnenja o ekonomskih in fiskalnih politikah ter politikah zaposlovanja držav članic.

Izdal je tudi priporočilo o ekonomskih politikah za celotno evrsko območje. 

Svet je poleg tega pojasnil, zakaj se besedilo posameznega končnega priporočila ponekod razlikuje od osnutka, ki ga je predlagala Komisija. 

Priporočila so bila izdana za 26 od 28 držav članic EU. Priporočil nista dobila Ciper in Grčija, saj se njune gospodarske politike spremljajo že v okviru programov za makroekonomsko prilagoditev.

Junij

Evropski svet odobril priporočila za posamezne države 

Voditelji so na zasedanju Evropskega sveta 26. junija 2015 na splošno odobrili priporočila za posamezne države. 

Svet potrdil priporočila za posamezne države

Svet Ecofin je 19. junija 2015 potrdil osnutke priporočil za posamezne države ter mnenja Sveta o gospodarskih in fiskalnih politikah držav članic. 

Potrdil je tudi soglasje k osnutku posebnega priporočila za celotno evrsko območje ter razložil, zakaj priporočila ponekod odstopajo od osnutka, ki ga je predlagala Komisija.

Priporočila za posamezne države bo odobril Evropski svet na junijskem zasedanju, nato pa jih bo Svet Ecofin uradno sprejel 14. julija 2015.

Svet EPSCO je na seji 18. junija priporočila za posamezne države obravnaval z vidika zaposlovanja in socialne politike.

Ministri so ugotovili, da kljub boljšim gospodarskim gibanjem še vedno obstaja več izzivov in tveganj, zlasti glede

  • revščine
  • neenakosti
  • socialne kohezije
  • socialne vključenosti.   

Opozorili so tudi, da bi morala imeti ekonomska in monetarna unija močnejšo socialno razsežnost, ter poudarili, da bo stabilnost v evroobmočju zagotovljena le, če se bomo prednostno posvetili zaposlovanju in socialnim vprašanjem. 

Maj

Osnutek priporočil za posamezne države

Evropska komisija je 13. maja 2015 predložila osnutke priporočil Sveta za 26 držav članic in evrsko območje. Svet priporočila najprej obravnava, nato jih potrdi Evropski svet, nakar Svet julija sprejme končno različico.

Priporočila za leto 2015 vključujejo spodbujanje naložb, izvajanje strukturnih reform in odgovorne fiskalne politike ter izboljšanje politike zaposlovanja in socialne zaščite.

Sklepi Sveta o poglobljenih pregledih

Svet za ekonomske in finančne zadeve je 7. maja sprejel sklepe, v katerih se je strinjal z ugotovitvijo Evropske komisije, da makroekonomska neravnotežja obstajajo v 16 državah članicah: Belgiji, Bolgariji, na Finskem, v Franciji, na Hrvaškem, Irskem, v Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu. 

Strinjal se je tudi, da obstajajo čezmerna neravnotežja v petih državah članicah: v Bolgariji, na Hrvaškem, v Franciji, Italiji in na Portugalskem. Potem ko bo preverila ukrepe politike na Hrvaškem in v Franciji, bo Komisija preučila, ali bi bilo treba za ti državi uvesti postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. 

Neravnotežja v treh državah članicah evrskega območja, in sicer na Irskem, v Sloveniji in Španiji, zahtevajo odločne ukrepe politike. 

Za države članice s čezmernimi neravnotežji in neravnotežji, ki zahtevajo odločne ukrepe politike, je predvideno posebno spremljanje. Svet je pozval Komisijo, naj predloži časovni in vsebinski načrt tega spremljanja (spremljanje v Španiji in na Portugalskem se bo izvajalo v okviru nadzora po izteku programa, da bi se izognili podvajanju).

Neravnotežja v Sloveniji ne veljajo več za čezmerna. 

Svet je poudaril, da so potrebni ukrepi politike in strukturne reforme v vseh državah članicah, zlasti v tistih, ki se soočajo z makroekonomskimi neravnotežji, ki vplivajo na nemoteno delovanje ekonomske in monetarne unije.

Marec

Poglobljeni pregledi makroekonomskih neravnotežij

Evropska komisija je objavila poglobljene preglede makroekonomskih razmer v 16 državah članicah, ki so bile v poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2015 opredeljene kot države z makroekonomskim neravnotežjem (na Cipru in v Grčiji v letu 2015 ne bosta opravljena poglobljena pregleda).

Namen poglobljenih pregledov je podrobneje obravnavati vrsto ugotovljenega neravnotežja, tj. ugotoviti, ali gre za čezmerno neravnotežje, pri katerem so potrebni odločni ukrepi politike, ali pa je potrebno priporočilo Sveta za začetek postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem. 

Evropski svet oblikuje smernice za države članice

Evropski svet je na zasedanju 19. in 20. marca potrdil tri prednostne naloge za letni pregled rasti za leto 2015:

  • naložbe
  • strukturne reforme 
  • fiskalna odgovornost

Voditelji EU so pozvali države članice, naj vključijo te prednostne naloge v svoje nacionalne programe reform ter programe za stabilnost in konvergenco.

S spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta je zaključena prva faza evropskega semestra.

Zbirno poročilo in posodobljen časovni načrt

Svet za splošne zadeve je 17. marca razpravljal o zbirnem poročilu, v katerem so povzete razprave različnih sestav Sveta in sklepi o letnem pregledu rasti za leto 2015.

Razprave Sveta o evropskem semestru so potekale v okviru izvajanja ključnih političnih pobud v posameznih sektorjih, kot so vzpostavitev energetske unije, enotni digitalni trg in izvajanje naložbenega načrta za Evropo. 

V poročilu je med drugim poudarjen pomen izvajanja priporočil za posamezne države, ki je najnujnejše vprašanje v evropskem semestru. 

Poročilo bo podlaga za razpravo voditeljev EU o evropskem semestru na marčevskem zasedanju Evropskega sveta. 

Svet se je tudi seznanil s posodobljenim časovnim načrtom semestra za leto 2015.

Socialna razsežnost evropskega semestra

Ministri za zaposlovanje so na seji 9. marca 2015 sprejeli sklepe o vidikih evropskega semestra za leto 2015, ki so povezani z zaposlovanjem in socialno politiko, vključno s skupnim poročilom o zaposlovanju.                              

Poudarili so, da je treba:

  • spodbujati dinamiko trga dela
  • posodobiti sisteme za socialno zaščito
  • izboljšati enakost spolov
  • izboljšati upravljanje evropskega semestra    

Sklepi vključujejo sklop političnih smernic za vsako od teh področij delovanja.

Skupno poročilo o zaposlovanju

V skupnem poročilu o zaposlovanju, ki ga je pripravil Odbor za zaposlovanje in je priloženo letnemu pregledu rasti, so analizirane razmere na področju zaposlovanja in socialne politike v EU. 

Poudarjeno je, da so potrebni številni ukrepi:

  • pospešitev izvajanja jamstva za mlade
  • pomoč dolgotrajno brezposelnim pri ponovnem zaposlovanju
  • nadaljevanje reform trga dela
  • vzpostavitev davčnih sistemov in sistemov socialne varnosti, ki bodo podpirali ustvarjanje novih delovnih mest

Poročilo bo podlaga za razprave Evropskega sveta na marčevskem zasedanju.

Februar

Sklepi Sveta o letnem pregledu rasti za leto 2015 in poročilu o mehanizmu opozarjanja 

Svet je 17. februarja 2015 sprejel sklepe o letnem pregledu rasti, ki ga je pripravila Komisija, in poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2015.

Letni pregled rasti

Svet se v splošnem strinja z analizo gospodarskih razmer in političnih izzivov v EU, ki jo je opravila Komisija. Strinja se, da bi morala biti prednostna področja EU in držav članic v letu 2015 naslednja:

• spodbujanje naložb
• obnova zavezanosti izvajanju strukturnih reform
• izvajanje odgovorne fiskalne politike

V sklepih Sveta so za vsakega od teh ciljev določene politične smernice.

Svet poleg tega pozdravlja predloge Komisije za racionalizacijo evropskega semestra in poudarja, da bi s tem povečali politično odgovornost, predvidljivost, odgovornost in sprejemanje procesa. Hkrati bi tako izboljšali izvajanje priporočil za posamezne države in primerljivost rezultatov. 

Poročilo o mehanizmu opozarjanja 

Svet se je v sklepih seznanil s tem, da bodo v 16 državah članicah opravljeni poglobljeni pregledi makroekonomskih razmer. Namen pregledov je ugotoviti, ali v teh državah obstajajo makroekonomska neravnotežja oziroma nevarnost, da se ta pojavijo, in opredeliti njihovo vrsto. Rezultati naj bi bili na voljo konec februarja 2015 – prvič kot enoten analitični dokument skupaj z delovnimi dokumenti služb Komisije, in sicer za vsako državo članico.

Svet poziva države članice, naj vprašanja, ki so bila opredeljena v poročilu o mehanizmu opozarjanja, upoštevajo pri pripravi prihodnjih nacionalnih programov reform ter programov za stabilnost in konvergenco.

Sorodni dokumenti in publikacije

Glej tudi

Področja