Vizumska politika EU

Čemu skupna vizumska pravila EU

Več kot 400 milijonov državljanov in državljank EU se lahko prosto giblje po schengenskem območju. Potujejo, delajo in živijo lahko kjer koli v EU. Prosto se lahko gibajo tudi državljani in državljanke tretjih držav, ki živijo v EU ali jo obiščejo kot turisti, v okviru študentskih izmenjav ali v poslovne namene.

Schengenske določbe:

• odpravljajo kontrole na notranjih mejah EU, z nekaj omejenimi izjemami
• določajo enoten sklop pravil za nadzor na zunanjih mejah EU

Za učinkovito delovanje schengenskega območja brez meja je torej potrebna skupna vizumska politika EU, saj olajšuje vstopanje obiskovalcev v EU, hkrati pa se z njo krepi notranja varnost.

EU je sprejela vizumsko politiko za:

• načrtovano kratkoročno bivanje na ozemlju schengenske države ali tranzit čezenj
• tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč schengenskih držav

Kratkoročno bivanje je bivanje do 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Trenutno schengenske vizume izdaja 29 evropskih držav (ki so članice schengenskega območja): 25 od 27 držav članic EU ter Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.

Ciper, kjer nadzor na notranjih mejah še ni bil odpravljen, in Irska (ki ni del schengenskega območja) ne izdajata schengenskih vizumov, temveč le nacionalne.

• Schengensko območje (Evropska komisija)
• Razlaga schengenskega območja (ozadje)

Države, ki izdajajo schengenske vizume

Brezvizumski režim s tretjimi državami

EU ima trenutno dogovorjen brezvizumski režim s 60 tretjimi državami, dvema posebnima upravnima območjema Kitajske (Hongkongom in Makavom) in dvema ozemljema, ki ju najmanj ena država članica EU ne priznava kot državo (Tajvanom in Kosovom*).

Po tej ureditvi lahko državljani in državljanke teh držav, območij in ozemelj zunaj EU, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, vstopijo na schengensko območje za kratkoročno bivanje, ne da bi za to potrebovali vizum, pri čemer lahko za njihovo državljanstvo veljajo specifične zahteve glede potnih listov.

EU si prizadeva za popolno vizumsko vzajemnost, o kateri govorimo, ko državljani in državljanke držav schengenskega območja ne potrebujejo vizuma za obisk držav, katerih državljani in državljanke prav tako ne potrebujejo vizuma za obisk držav schengenskega območja. Trenutno ima EU urejeno vizumsko vzajemnost z vsemi tretjimi državami, ki so izvzete iz vizumske obveznosti, razen z Združenimi državami Amerike. Državljani in državljanke Bolgarije, Cipra in Romunije namreč za obisk Združenih držav Amerike še vedno potrebujejo vizum.

• Tretje države, katerih državljani in državljanke so izvzeti iz vizumske obveznosti (Uradni list EU)
• Sporazumi o odpravi vizumske obveznosti (Uradni list EU)

* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)

Svet je leta 2018 sprejel uredbo o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Ta sistem se bo uporabljal za predhodno preverjanje potnikov, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, in po potrebi za zavrnitev odobritve potovanja.

Podoben bo obstoječim sistemom, ki jih med drugimi uporabljajo ZDA, Kanada in Avstralija.

ETIAS razvija agencija eu-LISA. To je agencija EU, ki upravlja obsežne informacijske sisteme s področja svobode, varnosti in pravice. Datum začetka delovanja sistema ETIAS bo objavljen nekaj mesecev vnaprej.

• Informacijski sistemi za boj proti kriminalu in varne meje EU (ozadje)
• Informacijski sistemi za varnost in migracije na ravni celotne EU (infografika)

Sporazumi s tretjimi državami o poenostavitvi vizumskih postopkov

EU je z nekaterimi tretjimi državami sklenila sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov. Po tej poenostavljeni vizumski ureditvi za državljane in državljanke tretjih držav veljajo poenostavljeni postopki za vstop v schengensko območje za kratkoročna bivanja.

Poenostavljeni postopki za izdajo vizumov vključujejo:

• poenostavitev glede potrebnih spremnih dokumentov
• nižje takse za nekatere kategorije prosilcev oziroma sploh nobenih taks
• hitrejšo obravnavo vlog za izdajo vizuma
• določbe o izdaji vizumov za večkratni vstop z daljšo veljavnostjo

Vizumski sporazumi s tretjimi državami

Začasno prenehanje uporabe sporazumov o vizumih

EU lahko začasno preneha uporabljati sporazum o odpravi vizumske obveznosti ali o poenostavitvi vizumskih postopkov, če država ne izpolnjuje več pogojev iz sporazuma. V takem primeru se uporabljajo splošna pravila vizumskega zakonika EU.

Začasno prenehanje uporabe lahko sproži država članica EU ali Evropska komisija.

Trenutno se začasno ne uporabljajo trije sporazumi:

• z Rusijo (prenehanje uporabe celotnega sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov)
• z Belorusijo (delno začasno prenehanje uporabe sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov)
• z Vanuatujem (začasno prenehanje uporabe celotnega sporazuma o odpravi vizumske obveznosti)

• Vanuatu: Svet se je dogovoril o začasnem prenehanju uporabe celotnega sporazuma o potovanjih brez vizumov (sporočilo za javnost, 8. november 2022)
• Svet sprejel začasno prenehanje uporabe celotnega sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov z Rusijo (sporočilo za javnost, 9. september 2022)
• Belorusija: Svet začasno prekinil izvajanje določb o poenostavitvi vizumskih postopkov za uradnike beloruskega režima (sporočilo za javnost, 9. november 2021)

Nova pravila EU o začasnem zadržanju potovanj brez vizumov za tretje države

Svet je 17. novembra 2025 posodobil mehanizem za zadržanje potovanj brez vizumov. V okviru novega mehanizma lahko EU uveljavlja naslednje nove razloge za začasno zadržanje režima potovanj brez vizumov:

• neusklajenost tretje države, ki je izvzeta iz vizumske obveznosti, z vizumsko politiko EU, zaradi katere bi se lahko povečalo število prihodov v EU, npr. zaradi geografske bližine te države EU
• izvajanje sheme državljanstva za vlagatelje s strani tretje države, pri kateri se državljanstvo podeli v zameno za vnaprej določena plačila ali naložbe brez dejanske povezave z zadevno tretjo državo
• hibridne grožnje in pomanjkljivosti v zakonodaji ali postopkih s področja varnosti dokumentov
• poslabšanje zunanjih odnosov EU s tretjo državo, ki je izvzeta iz vizumske obveznosti

Splošna pravila EU glede vizumov

Za potnike iz tretjih držav, s katerimi ni bil sklenjen sporazum o odpravi vizumske obveznosti ali sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov, se uporablja vizumski zakonik. V tem zakoniku so določeni postopki in pogoji za izdajanje vizumov za kratkoročno bivanje in letališki tranzit skozi schengensko območje.

V njem so navedene tudi vse tiste tretje države, katerih državljani in državljanke morajo imeti letališki tranzitni vizum za prečkanje mednarodnih tranzitnih območij letališč EU, ter določeni postopki in pogoji za izdajanje takih vizumov.

Vizumski zakonik prek mehanizma vizumskega vzvoda prispeva tudi k izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami pri ponovnem sprejemu nezakonitih priseljencev.

Na podlagi tega mehanizma se lahko, če tretja država pri ponovnem sprejemu ni kooperativna, sprejmejo posebni omejevalni ukrepi v zvezi z obravnavo vlog za izdajo vizuma, zahteva pa se lahko tudi vizumska taksa.

Če pa se ugotovi, da je država pri ponovnem sprejemu kooperativna, lahko EU zniža vizumsko takso, skrajša čas odločanja o vlogah za izdajo vizuma ali podaljša obdobje veljavnosti vizumov za večkratni vstop.

• Vizumski zakonik (Uradni list EU)
• Vizumska politika: EU posodablja pravila za lažja zakonita potovanja in boj proti nezakonitim migracijam (sporočilo za javnost, 6. junij 2019)

Digitalizacija schengenskih vizumov

Trenutno je vloga za schengenski vizum dolgotrajen in birokratsko zapleten postopek. Za vložitev vloge in poznejši prevzem vizuma je treba obiskati konzulat. To je obremenjujoče tako za vlagatelje kot za konzulate.

Svet je 13. novembra 2023 sprejel nova pravila EU za digitalizacijo vizumskega postopka. Cilj novih pravil je:

• nadomestiti vizumsko nalepko
• uvesti možnost vloge za izdajo vizuma prek spleta na spletni platformi za pridobitev vizuma
• izboljšati postopke za pridobitev vizumov
• zmanjšati stroške in bremena za države EU in vlagatelje