Listinjenje: izboljšanje financiranja gospodarstva EU
Eden od glavnih elementov unije kapitalskih trgov je prizadevanje za oživitev trga listinjenja v EU za izboljšanje financiranja gospodarstva EU. V ta namen sta bila predstavljena dva zakonodajna predloga o novih pravilih za listinjenje:
- uredba o enostavnem, preglednem in standardiziranem listinjenju
- uredba o spremembi uredbe o kapitalskih zahtevah
Svet in Evropski parlament sta politični dogovor o obeh predlogih dosegla 30. maja 2017. Končna različica uredb bo sprejeta, ko bosta besedili dokončno oblikovani na tehnični ravni.
Uredbi določata skupna pravila za vsa listinjenja in predstavljata okvir za varne, enostavne, pregledne, standardizirane in ustrezno nadzorovane produkte listinjenja ter omogočata njihovo lažje razlikovanje od finančnih instrumentov, ki so bolj zapleteni in tvegani.
Nova pravila bodo vlagateljem pomagala pri oceni tveganj, povezanih z listinjenjem znotraj posameznih produktov in med njimi.
To bi moralo posledično prispevati k ustvarjanju novih naložbenih možnosti v EU in zagotoviti dodaten vir financiranja gospodarstva, zlasti za mala in srednja ter zagonska podjetja.
Uredbi naj bi bila sprejeti po rednem zakonodajnem postopku, tj. s strani Sveta in Evropskega parlamenta.
Zakaj potrebujemo uredbo o listinjenju?
Listinjenje je postopek, v katerem kreditodajalec, kot je banka, preoblikuje svoja posojila (npr. hipoteke) v vrednostne papirje, ki se lahko prodajo vlagateljem. Vlagatelji nato prejemajo donos, ustvarjen iz naslova osnovnih kreditov.
Diverzifikacija virov financiranja, boljše upravljanje tveganj
Listinjenje omogoča bankam, da sprostijo del svojega kapitala (ki bi bil drugače rezerviran za kritje tveganj pri prodanih posojilih) za dodatna posojila gospodarstvu.
Listinjenje obenem prispeva k porazdelitvi tveganj v finančnem sektorju, saj banke del le-teh prenesejo na druge banke ali druge institucionalne vlagatelje (kot so zavarovalnice).
Bolj diverzificirani in od bančnega sektorja manj odvisni viri financiranja prispevajo k splošni stabilnosti in odpornosti finančnega sistema, saj postane učinek morebitnih težav bančnega sektorja na dostop do financiranja manjši.
Zagotovljanje dodatnega vira financiranja za MSP
Po ugotovitvah Evropske komisije se je obseg listinjenja v EU v letu 2014 zmanjšal za 42 % v primerjavi s povprečnimi ravnmi v obdobju pred krizo (2001–2008).
Listinjenje posojil je pomemben vir financiranja za mala in srednja podjetja.
Ugotovitve Komisije kažejo, da je vrednost listinjenja posojil malim in srednje velikim podjetjem padla z 77 milijard EUR v letu 2007 na 36 milijard EUR v letu 2014, in da leta 2013 35 % MSP ni dobilo celotnega financiranja, za katerega so zaprosila svoje banke.
Po ocenah bi listinjenje v EU, če bi njegov obseg dosegel povprečje pred krizo, ustvaril med 100 in 150 milijard EUR dodatnih sredstev.
Zato lahko listinjenje, če je ustrezno strukturirano:
- izboljša učinkovitost in stabilnost finančnega sistema
- zagotovi možnosti za naložbe
- prinese koristi podjetjem in državljanom s cenejšimi in dostopnimi krediti
V Svetu
30. maj 2017: Svet in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o obeh predlogih o listinjenju.
8. december 2015: Svet je sprejel pogajalsko stališče glede predlogov o listinjenju. To omogoča predsedstvu Sveta začetek pogajanj z Evropskim parlamentom o končni različici predlogov.
2. december 2015: Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije (Coreper) je v imenu Sveta odobril pogajalski mandat predsedstvu Sveta za pogajanja glede svežnja o listinjenju.
30. september 2015: Svet je prejel predloga uredb. Delovna skupina Sveta za finančne storitve je preučila predloga, da bi se o njiju oblikovalo stališče Sveta.
Uredbi o listinjenju: ključne točke
Uredba o enostavnem, preglednem in standardiziranem listinjenju določa merila za opredelitev „enostavnega, preglednega in standardiziranega“ listinjenja. Na primer, listinjenje velja za „enostavno“, če je oblikovano z uporabo istih vrst posojil, tj. sveženj vsebuje le stanovanjsko hipoteko, in nadaljnje listinjenje ni dovoljeno, itn. Da bi bilo listinjenje „pregledno“ in „standardizirano“ je v merila vključena zahteva, da morajo izdajatelji zagotoviti jasno dokumentacijo, v kateri je obrazložena struktura instrumenta in zaporedje plačil.
V uredbo so vključena še pravila v zvezi s skrbnim pregledom, zadržanjem tveganja in preglednostjo, ki veljajo za vsa listinjenja.
Svet se je dogovoril z Evropskim parlamentom, da zahteva po zadržanju tveganja ostane v višini 5 %, v skladu z mednarodnimi standardi. Zahteva za zadržanje se nanaša na delež v listinjenju, ki ga mora obdržati originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec listinjenja. S to zahtevo se prepreči ustvarjanje listinjenih produktov z edinim namenom izplačila investitorjem.
Svet se je tudi dogovoril z Evropskim parlamentom, da se zagotovi vzpostavitev registra podatkov za transakcije listinjenja.
Svet in Parlament sta se dogovorila še o pravilih za preprečevanje navzkrižja interesov: v procesu preverjanja skladnosti z navedenimi zahtevami, tudi če je vanj vključena tretja stran, so za skladnost s predpisi odgovorni originatorji, sponzorji, prvotni kreditodajalci in subjekti s posebnim namenom pri listinjenju.
Dogovorjeno besedilo prav tako zagotavlja, da prilagojena pravila veljajo za programe komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem (pogosto imenovane „kratkoročna listinjenja“). V takšnih listinjenjih so pogosto posojila za nakup avtomobila ter posojila za zakup avtomobila ali opreme.
Zaradi spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah kapitalska obravnava listinjenja za banke in investicijske družbe bolj upošteva tveganje in je zmožna ustrezno odražati posebnosti listinjenja STS.
Naslednji ukrepi
Svet je dosegel dogovor z Evropskim parlamentom o obeh osnutkih pravnih aktov 30. maja 2017.
Svet in Evropski parlament bosta uredbi uradno sprejela v prvi obravnavi po dokončnem oblikovanju besedila na tehnični ravni.