Industrijske emisije

Kaj so industrijske emisije?

Pri industrijskih postopkih in dejavnostih nastajajo emisije onesnaževal, kot so dušikov oksid, amoniak, živo srebro in ogljikov dioksid, ki onesnažujejo vodo, zrak in tla ter škodujejo zdravju ljudi, okolju in naravi.

Primeri dejavnosti, pri katerih se v okolje sproščajo onesnaževala, so proizvodnja električne energije, obdelava odpadkov in ravnanje z njimi, živinoreja ali proizvodnja cementa.

Izpust onesnaževal v okolje lahko povzroči zdravstvene težave, kot so astma, bronhitis, rak ali srčno popuščanje. Zaradi emisij je vsako leto na tisoče prezgodnjih smrti.

Po ocenah iz leta 2017 industrijske emisije letno povzročijo med 277 in 433 milijardami EUR škode za zdravje ljudi in okolje.

Kako države EU obravnavajo industrijske emisije?

EU je določila pravila za preprečevanje industrijskega onesnaževanja.

Direktiva o industrijskih storitvah je glavni zakonodajni akt EU za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja iz velikih industrijskih obratov, vključno z živinorejskimi obrati, v EU.

Splošni cilj je pomagati zaščititi ekosisteme in zdravje ljudi.

Namen pravil je:

preprečevati in nadzirati emisije v zrak, vodo in tla iz največjih evropskih industrijskih obratov
čim bolj zmanjšati porabo virov
izboljšati učinkovitost postopkov
spodbujati prakse krožnega gospodarstva
zagotoviti preprečevanje nastajanja odpadkov in nadzor nad njimi

Direktiva zadeva več kot 50 000 obratov v državah EU, ki skupaj izpuščajo 20 % vseh onesnaževal v zrak in vodo ter 40 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU (te številke se lahko po reviziji direktive, sprejete v letu 2024, še zvišajo).

Direktiva o industrijskih emisijah: ključni podatki (Infografika)

Industrijske dejavnosti, ki jih urejajo pravila EU, vključujejo elektrarne, rafinerije, obrate za obdelavo in sežiganje odpadkov, proizvodnjo kovin, cementa, stekla, kemikalij, celuloze in papirja, hrane in pijače ter intenzivno rejo prašičev in perutnine.

Emisije toplogrednih plinov obravnava tudi sistem EU za trgovanje z emisijami.

„Pripravljeni na 55“: obrazložitev reforme sistema EU za trgovanje z emisijami (infografika)

Kako deluje direktiva o industrijskih emisijah?

V skladu s pravili EU morajo veliki industrijski in živinorejski obrati poročati o svoji okoljski učinkovitosti in jo spremljati ter si prizadevati nadzirati svoje emisije.

Industrijskim upravljavcem, navedenim v direktivi o industrijskih emisijah, organ države, v kateri so locirani, izda obratovalno dovoljenje.

Mejne vrednosti emisij onesnaževal, ki jih izpušča obrat, se opredelijo v dovoljenju in temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah. Slednje opredeli Komisija v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic, industrije in okoljevarstvenih organizacij.

V dovoljenju je upoštevana splošna okoljska učinkovitost obrata, ki med drugim zajema emisije v zrak, vodo in tla, proizvajanje odpadkov, uporabo surovin in energetsko učinkovitost.

Države EU morajo vsaj enkrat v obdobju od enega do treh let organizirati inšpekcijske preglede na kraju samem, pri čemer se uporabijo merila, ki temeljijo na tveganju.

Nacionalni organi morajo objaviti informacije o:

dovoljenjih in vlogah zanje
rezultatih spremljanja

Za zbiranje in predstavitev podatkov o industrijskih emisijah se uporablja evropski portal industrijskih emisij.

Evropski portal industrijskih emisij

Trendi na področju industrijskih emisij EU (Infografika)

Kaj se bo spremenilo v direktivi o industrijskih emisijah?

Komisija je v oceni učinka direktive o industrijskih emisijah ugotovila, da imajo predpisi EU pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij onesnaževal iz industrije, zlasti v zrak. Vendar pa je študija pokazala, da je bil prispevek teh predpisov k razogljičenju in krožnemu gospodarstvu bolj omejen.

Komisija je aprila 2022 predstavila predloga za posodobitev in prenovitev pravil o industrijskih emisijah (sprememba Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah in Direktive 1999/31/ES o odlagališčih odpadkov).

Sedanja pravila naj bi pregledali in jih prilagodili ciljem EU na področju podnebja in onesnaževanja, predstavljenim v evropskem zelenem dogovoru.Končni cilj je spodbujati temeljito preobrazbo velikih kmetijsko-industrijskih obratov, da bi do leta 2050 zagotovili krožno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo z ničelno stopnjo onesnaževanja.

Glavni vidiki revizije

Glavni elementi revizije so:

vključitev več industrijskih obratov v zakonodajo
povečanje učinkovitosti dovoljenj
zmanjšanje upravnih stroškov
izboljšanje dostopa do informacij, preglednosti in udeležbe javnosti
več podpore prelomnim tehnologijam in drugim inovativnim pristopom

Z novimi pravili se bo področje uporabe pravil razširilo tudi na:

več velikih farm z intenzivno živinorejo, na katerih gojijo prašiče in perutnino, ne pa tudi goveda
rudarski sektor
velike obrate za proizvodnjo baterij

Države članice bodo morale za tiste, ki kršijo ukrepe, sprejete za izvajanje direktive, uvesti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Poleg tega bodo morale zagotoviti, da imajo ljudje pravico zahtevati odškodnino, če je kršitev nacionalnih pravil za prenos direktive škodovala njihovemu zdravju.

Dovoljenja za industrijske obrate se bodo zdaj izdajala elektronsko prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj, ki naj bi bil vzpostavljen najpozneje do leta 2035. S tem bodo postopki za izdajo dovoljenj postali enostavnejši in učinkovitejši. Pristojni organi bodo v dovoljenjih določili zavezujoče mejne vrednosti okoljske učinkovitosti za odobritev vzpostavitve in obratovanja obratov.

V skladu z novimi pravili bo morala Komisija do leta 2028 oceniti izvajanje direktive, nato pa vsakih pet let. Poleg tega bi bilo mogoče opraviti pregled uvoženih kmetijskih proizvodov iz držav, ki niso članice EU, da bi preverili, ali za te proizvode veljajo podobni okoljski standardi kot v EU.

Revizija pravil o industrijskih emisijah zadeva tudi uredbo o sporočanju okoljskih podatkov industrijskih obratov (Uredba (ES) št. 166/2006). V skladu z novimi pravili bo evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-RIPO) nadomeščen z evropskim portalom industrijskih emisij.

Države EU so se marca 2023 v okviru Sveta dogovorile o skupnem pogajalskem izhodišču, t. i. splošnem pristopu, glede revizije direktive, in sicer na podlagi predloga Komisije iz marca 2022. Svet se je junija dogovoril o uredbi o portalu industrijskih emisij.

Svet in Evropski parlament sta novembra 2023 na trialogih dosegla začasni dogovor o revidiranih pravilih za direktivo in portal emisij.

Nova pravila je Svet sprejel aprila 2024.