Svet sprejel priporočilo o nadaljnjem nadzoru notranjih meja

Svet je 12. maja 2016 sprejel izvedbeni sklep o priporočilu, ki omogoča nadaljnji začasni nadzor notranjih meja v izrednih okoliščinah.

Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška bi morale ohraniti sorazmerni začasni nadzor meje za obdobje največ šestih mesecev z začetkom na dan sprejetja sklepa na naslednjih notranjih mejah:

• Avstrija na avstrijsko-madžarski kopenski meji in avstrijsko-slovenski kopenski meji
• Nemčija na nemško-avstrijski kopenski meji
• Danska v danskih pristaniščih, ki imajo trajektne povezave z Nemčijo, in na dansko-nemški kopenski meji
• Švedska v švedskih pristaniščih v južni in zahodni policijski regiji ter na mostu Öresund
• Norveška v norveških pristaniščih s trajektnimi povezavami z Dansko, Nemčijo in Švedsko

Vendar pa bi morale zadevne države članice pred uvedbo takšnega nadzora izmenjati mnenja z ustrezno sosednjo državo članico ali državami članicami, da bi v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah zagotovile, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le na tistih delih notranje meje, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren.

Mejne kontrole bi morale biti ciljno usmerjene ter po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejene na to, kar je nujno potrebno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti v povezavi s sekundarnim gibanjem migrantov brez urejenega statusa.

V priporočilu ni predvidena uvedba pregledovanja potnikov, ki prihajajo iz Grčije ali tja odhajajo po zračni ali morski poti.

Ozadje

Schengenski ocenjevalni mehanizem, ki je bil vzpostavljen oktobra 2013 z Uredbo Sveta št. 1053/2013, se uporablja za preverjanje uporabe schengenskih pravil z nadzornimi obiski v posameznih državah članicah, pri katerih sodelujejo skupine strokovnjakov iz Komisije in držav članic. Schengenski ocenjevalni odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz držav članic, po opravljenih napovedanih ali nenapovedanih obiskih oblikuje in potrdi schengensko ocenjevalno poročilo. Če so v poročilu ugotovljene kakršne koli pomanjkljivosti na ocenjenem področju schengenskega pravnega reda, Komisija predloži Svetu v sprejetje priporočila za popravne ukrepe.

Komisija je 2. februarja 2016 sprejela schengensko ocenjevalno poročilo za Grčijo ter Svetu predložila priporočilo za odpravo specifičnih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri upravljanju zunanje meje. Svet je 12. februarja 2016 to priporočilo sprejel in Grčiji predlagal, naj sprejme ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti.

Če v treh mesecih po sprejetju priporočila Sveta niso odpravljene vse resne pomanjkljivosti in se sprejeti ukrepi ne izkažejo za zadovoljive, lahko Komisija začne postopek iz člena 29 Zakonika o schengenskih mejah.

Komisija lahko v skladu s členom 29 zakonika predlaga priporočilo, ki ga Svet sprejme s kvalificirano večino, da se v skrajnem primeru ponovno uvede nadzor na celotni meji ali specifičnih delih meje ene ali več držav članic. Ponovni nadzor na notranjih mejah je mogoče uvesti za največ šest mesecev in podaljšati za dodatna šestmesečna obdobja, skupaj pa za največ dve leti.

Kljub znatnemu napredku Grčije v trimesečnem roku ni bilo mogoče ustrezno in v celoti odpraviti vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Komisija je torej 4. maja 2016 ugotovila, da so pogoji za uporabo člena 29 Zakonika o schengenskih mejah izpolnjeni, zato je Svetu predložila priporočilo za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v petih schengenskih državah.

• Sklep o priporočilu za začasni nadzor na notranjih mejah v izrednih okoliščinah
• Dopis o točki pod „A“ ter izjavi Grčije in Slovenije
• Zakonik o schengenskih mejah
• Schengen Evaluation Mechanism (Regulation 1053/2013)
• Krepitev zunanjih meja EU