Svet za ekonomske in finančne zadeve, 11. marec 2014

Novo stališče Sveta o enotnem mehanizmu za reševanje

Finančni ministri EU so na seji Sveta Ecofin 11. marca posodobili pooblastilo grškemu predsedstvu za pogajanja z Evropskim parlamentom o odprtih vprašanjih, povezanih z enotnim mehanizmom za reševanje.

Ministri so potrdili odločenost Sveta, da se pogajanja zaključijo pred prekinitvijo dela Parlamenta zaradi majskih volitev, torej še v okviru mandata tega parlamenta.

Svet je v skladu s tem posodobil svoje pogajalsko stališče, t. i. „splošni pristop“, ki je bil dogovorjen decembra 2013, in sicer glede šestih točk:

1. postopek reševanja: katera institucija naj bi bila „najvišji organ za reševanje“
2. katera institucija naj bi sprejela odločitev o tem, ali „banka propada oziroma bi lahko propadla“
3. vloga plenarnega in izvršnega zasedanja enotnega odbora za reševanje pri posameznih odločitvah o reševanju
4. način glasovanja na plenarnih zasedanjih enotnega odbora za reševanje
5. možnosti enotnega odbora za reševanje, da najame posojila za enotni sklad za reševanje
6. kako določiti prispevke v enotni sklad za reševanje

„Današnja razprava v Svetu o teh vprašanjih je bila obsežna, težka, a konstruktivna. Imamo novo posodobljeno pooblastilo […], ki nam daje potrebno prožnost za jutrišnji trialog s Parlamentom,“ je na tiskovni konferenci izjavil grški minister za finance Janis Sturnaras, ki je predsedoval seji.

Predsedstvo bo na podlagi novega pooblastila 12. marca nadaljevalo pogajanja v okviru „trialoga“, tj. med Svetom, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, ki bodo potekala v Strasbourgu.

Jutrišnjega trialoga se bosta poleg pogajalske skupine predsedstva udeležila Janis Sturnaras in predsednik Evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Predsednik Evroskupine predseduje posebni seji ministrov, katerim medvladna konferenca poroča o pogajanjih v zvezi z medvladnim sporazumom o enotnem skladu za reševanje.

Enotni mehanizem za reševanje: ozadje

Enotni mehanizem za reševanje bo, ko bo sprejet, ključni element prihodnje evropske bančne unije.

V skladu z osnutkom predloga ga sestavljata enotni odbor za reševanje in enotni sklad za reševanje. Namen mehanizma je zagotoviti pravilno reševanje propadajočih bank, tako da bi bile posledice za davkoplačevalce in realno gospodarstvo čim manjše.

Mehanizem reševanja naj bi se načeloma uporabljal za vse banke evrskega območja in tistih držav EU, ki se odločijo za sodelovanje.

Medvladni sporazum o enotnem skladu za reševanje

Splošni pristop Sveta, ki je bil dogovorjen decembra, vključuje tudi zavezo, da se s pogajanji doseže medvladni sporazum o delovanju enotnega sklada za reševanje.

Sporazum naj bi zajemal ureditev za prenos nacionalnih prispevkov v enotni sklad za reševanje in njihovo postopno „porazdelitev“ ali postopno združitev v enotni sklad.

Podrobnosti sporazuma so predmet pogajanj medvladne konference ob udeležbi vseh držav članic EU. Predstavniki Evropskega parlamenta sodelujejo kot opazovalci.

Medvladni sporazum bo dokončno oblikovan, ko bo Svet zaključil pogajanja z Evropskim parlamentom o enotnem mehanizmu za reševanje.

V skladu s splošnim pristopom Sveta naj bi uredba o enotnem mehanizmu za reševanje začela veljati 1. januarja 2015. Njeni deli o reševanju z zasebnimi sredstvi delničarjev in upnikov ter reševanju naj bi se začeli uporabljati 1. januarja 2016.

Druge glavne točke dnevnega reda

Obdavčevanje dohodka od prihrankov

Ministri so razpravljali o spremenjeni direktivi o obdavčevanju dohodka od prihrankov. Cilj direktive je okrepiti boj proti davčnim goljufijam in utajam. Svet je široko podprl strožja pravila. Besedilo naj bi bilo dokončno sprejeto konec marca, potem ko ga bo potrdil Evropski svet.

Ukrepanje po srečanju ministrov skupine G-20 v Sydneyju

Predsedstvo Sveta in Komisija sta predstavila poročilo o rezultatih zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20, ki je bilo 22. in 23. februarja v Sydneyju.

Energetski in podnebni okvir EU do leta 2030

Ministri so v okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta 20. in 21. marca razpravljali o ekonomskih vidikih energetskega in podnebnega okvira EU do leta 2030. Obravnavali so vpliv predlaganega okvira na rast in zaposlovanje, na ceno energije, konkurenčnost gospodarstva in javne finance. Poročilo predsedstva o tej razpravi bo prispevek za razpravo na prihodnjem zasedanju Evropskega sveta.