Svet za ekonomske in finančne zadeve, 20. junij 2014

Svet zakonsko uredil področje dvojnega neobdavčevanja

Ministri so 20. junija na seji Sveta za ekonomske in finančne zadeve sprejeli dogovor o spremembi davčnih pravil EU, ki so družbam s čezmejnim poslovanjem omogočala koristi od dvojnega neobdavčevanja, ker to področje ni bilo zakonsko urejeno.

Dogovorjena sprememba direktive o matičnih in odvisnih družbah (2011/96/EU) bo odpravila stanje, v katerem lahko skupine družb s čezmejnim poslovanjem izkoriščajo razlike med nacionalnimi davčnimi zakonodajami in imajo na podlagi ureditev hibridnih posojil koristi od dvojnega neobdavčevanja.

V skladu z dogovorjenim besedilom bi se država članica, kjer ima sedež matična družba, obdavčitve dobičkov odvisne družbe vzdržala le, če za takšne dobičke v državi, kjer odvisna družba posluje, ni mogoče uveljavljati davčne olajšave.

Sprememba je del širših prizadevanj EU ter mednarodne zaveze k boju proti davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

Nadaljnji koraki

Države članice bi morale spremenjeno določbo v nacionalno zakonodajo prenesti najpozneje 31. decembra 2015.

Direktiva o matičnih in odvisnih družbah – zakaj je bila potrebna sprememba?

Sprememba zadeva predvsem ureditve hibridnih posojil, ki jih uporabljajo skupine družb s čezmejnim poslovanjem.

Ureditve hibridnih posojil so finančni instrumenti, ki imajo obenem značilnosti dolžniškega in lastniškega kapitala.

Zato se v nekaterih državah članicah štejejo izključno za posojilo, v drugih pa za kapital, tako da glede na davčno zakonodajo držav lahko veljajo za takšne, da je zanje mogoče uveljavljati davčno olajšavo, ali takšne, da so oproščene plačila davka.

To je družbam s čezmejnim poslovanjem omogočilo, da ustrezno porazdelijo svoj dobiček in se tako izognejo obdavčitvi dobička od ureditev hibridnih posojil v kateri koli državi članici.

Takšno davčno načrtovanje prej ni bilo izključeno, saj se je v skladu z določbami prvotne direktive o matičnih in odvisnih družbah od držav članic zahtevalo, da plačila davka oprostijo dobiček, ki ga matične družbe prejmejo od svojih odvisnih družb, ki delujejo v drugih državah članicah.

Druge glavne točke dnevnega reda

Širitev evrskega območja – Litva

Države evrskega območja (ki so se sestale v okviru Sveta) so sprejele priporočilo, v katerem se zavzemajo za to, da naj bi Svet sprejel sklep, ki bi Litvi omogočil, da se pridruži evrskemu območju, in sicer na podlagi poročil o konvergenci, ki sta jih pripravili Komisija in Evropska centralna banka.

Pred sprejetjem končne odločitve bo predlog poslan Evropskemu svetu v razpravo in Evropskemu parlamentu, ki bo o njem podal mnenje. Če bo dogovor sprejet, bi Litva lahko evro kot svojo valuto prevzela 1. januarja 2015.

Predlog proračuna EU za leto 2015

Svet je izmenjal mnenja o predstavitvi predloga splošnega proračuna EU za leto 2015 s strani Komisije. V predlogu Komisije je namenjenih 142,1 milijarde evrov za plačila (+ 4,9 % v primerjavi z letom 2014) in 145,6 milijarde evrov za prevzem obveznosti (+ 2,1 %).

Svet naj bi stališče o predlogu proračuna sprejel do konca julija.

Evropski semester: priporočila za posamezne države glede ekonomskih in fiskalnih politik

Svet je odobril osnutek priporočil za posamezne države članice glede njihovih ekonomskih in fiskalnih politik, ki so določene v nacionalnih programih. Posebno priporočilo je bilo oblikovano za celotno evrsko območje.

Evropski svet naj bi ta priporočila potrdil 27. junija. Končne različice besedil bo julija sprejel Svet EU.

Zaključek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Svet je sprejel sklepe o zaključku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Belgijo, Češko, Dansko, Nizozemsko, Avstrijo in Slovaško. S sklepi se je tako potrdilo, da so te države zmanjšale primanjkljaj pod 3 % BDP, kar je referenčna vrednost EU za javnofinančni primanjkljaj.