"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o ruski agresiji proti Ukrajini.
Pred razpravo v Svetu je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba prek videokonference na kratko nagovoril ministre in ministrice EU ter jih seznanil z najnovejšimi dogodki na terenu in trenutnimi prednostnimi nalogami Ukrajine.
Ministri in ministrice so razpravljali o najnovejšem razvoju dogodkov, zlasti o sistematičnih napadih na civiliste in nenehnem izkoriščanje zimskih razmer v vojne namene s strani Rusije.
„1,5 milijona ljudi je samo v Odesi takoj po napadih z droni iz Rusije ostalo brez električne energije. V Odesi je temperatura približno 0 stopinj Celzija.
Jasno je, da poskuša Putin uporabiti mraz za ohromitev Ukrajine in namerno prikrajšati milijone Ukrajincev za vodo, elektriko in ogrevanje.
Govorimo lahko o zločinih proti človeštvu, to so vojni zločini. [...] Pogum ukrajinskega ljudstva si zagotovo zasluži spoštovanje, vendar bolj kot spoštovanje in pohvalo potrebuje podporo.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet je razpravljal o tem, kako pomagati Ukrajini popraviti njen energetski sistem in povečati izvoz električne energije iz EU v Ukrajino, ter o prizadevanjih EU za zagotavljanje, da bodo storilci odgovarjali za ruske zločine, storjene med vojno v Ukrajini.
Svet je razpravljal o tekočem delu v zvezi z devetim svežnjem sankcij proti Kremlju zaradi stopnjevanja njegove agresije proti Ukrajini.
Iran
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o Iranu glede na najnovejše dogodke v državi in zunaj nje.
Obsodil je nesprejemljivo zatiranje protestov in vse slabše stanje človekovih pravic, vojaško sodelovanje Irana z Rusijo in dobavo brezpilotnih zrakoplovov, ki jih je Rusija uporabila v vojni agresiji proti Ukrajini. Poleg tega je razpravljal o možnostih za obnovitev skupnega celovitega načrta ukrepanja ter regionalni varnosti. Svet je odobril sklepe glede teh vprašanj.
Svet je sprejel nadaljnje sankcije proti Iranu zaradi nenehnih kršitev človekovih pravic v državi in zaradi pomoči, ki jo je Iran zagotovil Rusiji pri izvajanju agresije proti ukrajinskemu ljudstvu.
Na koncu je visoki predstavnik ministre in ministrice seznanil s trenutnim stanjem v zvezi s skupnim celovitim načrtom ukrepanja.
Razumeli boste, da je skupni celoviti načrt ukrepanja v zelo težkem položaju. Vendar menim, da nimamo boljše možnosti kot skupni celoviti načrt ukrepanja, da bi zagotovili, da Iran ne bo razvil jedrskega orožja. To ostaja v našem interesu, zato še vedno verjamem, da moramo sankcije v zvezi s človekovimi pravicami in dobavo orožja Rusiji ločiti od jedrskega programa. Kljub temu, da jedrski dogovor ostaja na mrtvi točki in da je nadaljnji razvoj iranskega jedrskega programa zelo zaskrbljujoč, se moramo še naprej čim bolj zavzemati za ponovno oživitev tega dogovora.
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko
Aktualne zadeve
Svet je pregledal zmogljivost EU za spremljanje v Armeniji, ki bo svoje dejavnosti zaključila 19. decembra. Da bi ohranili verodostojnost EU pri spodbujanju dialoga med Armenijo in Azerbajdžanom, bo 20. decembra v Armenijo napotena skupina, ki bo prispevala k načrtovanju morebitne civilne misije. Ta se bo v primeru dogovora začela leta 2023.
Svet je nato razpravljal o vse slabših razmerah med Kosovom* in Srbijo, kjer zadnji incidenti potrjujejo skrb vzbujajoče nazadovanje v dvostranskih odnosih, ter se dogovoril o možnih ukrepih za umiritev napetosti na severu Kosova.
Od avgusta doživljamo začarani krog konfliktov, provokacij in odzivov, ki so se v zadnjih nekaj dneh stopnjevali, kar je privedlo do resnih varnostnih incidentov, vključno z napadom na našo misijo EULEX in kosovsko policijo. Barikade, ki blokirajo ceste, in oboroženi ljudje na ulicah niso nekaj, kar smo pripravljeni sprejeti od partnerjev, ki si prizadevajo za evropsko prihodnost.
Te razmere se morajo končati. Treba je odstraniti barikade in ponovno vzpostaviti mir.
Svet je obe strani jasno pozval, naj se vzdržita nasilja in provokativnih dejanj.
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko
Visoki predstavnik je ministrom in ministricam predlagal, naj misiji EULEX pošljejo dodatne okrepitve, in prosil posebnega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino ter druga regionalna vprašanja Zahodnega Balkana Miroslava Lajčáka, naj odpotuje v regijo pred zasedanjem Evropskega sveta, da bi ocenil razmere in o njih poročal voditeljem EU.
*To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Svet je tudi izmenjal mnenja o Republiki Moldaviji, južnem sosedstvu, človekovih pravicah, Tuniziji in strategiji Global Gateway.
Sklepi Sveta in sprejete odločitve
Svet je odobril sklepe o Iranu, Jemnu in paktu o civilnih vidikih SVOP.
Svet se je dogovoril o zvišanju finančne zgornje meje evropskega mirovnega instrumenta za 2 milijardi EUR v letu 2023. Strinjal se je tudi, da se lahko zgornja meja po potrebi zviša za dodatnih 3,5 milijarde EUR do leta 2027.
Svet je v odgovor na zahtevo vlade Nigra ustanovil misijo za vojaško partnerstvo v Nigru, da bi poudaril zavezo EU glede stabilnosti na območju Sahela.
Svet je uvedel omejevalne ukrepe proti Demokratični ljudski republiki Koreji, ker nenehno razvija balistične izstrelke in s tem krši ustrezne resolucije Varnostnega sveta ZN.
Svet je podaljšal mandate EUCAP Somalia (civilna misija EU za krepitev zmogljivosti), EUTM Somalia (misija EU za vojaško usposabljanje) in EU NAVFOR – operacija ATALANTA (vojaška pomorska operacija EU z izvršilnimi pooblastili) do 31. decembra 2024.
Omejevalni ukrepi EU proti posameznikom in subjektom, odgovornim za ogrožanje miru, varnosti ali stabilnosti Malija ali za oviranje ali spodkopavanje uspešnega zaključka politične tranzicije v Maliju, so bili podaljšani do 14. decembra 2023.
Druge točke pod „A“
Poleg tega je Svet brez razprave sprejel točke s seznamov nezakonodajnih točk pod „A“.
„1,5 milijona ljudi je samo v Odesi takoj po napadih z droni iz Rusije ostalo brez električne energije. V Odesi je temperatura približno 0 stopinj Celzija. Jasno je, da poskuša Putin uporabiti mraz za ohromitev Ukrajine in namerno prikrajšati milijone Ukrajincev za vodo, elektriko in ogrevanje. Govorimo lahko o zločinih proti človeštvu, to so vojni zločini. [...] Pogum ukrajinskega ljudstva si zagotovo zasluži spoštovanje, vendar bolj kot spoštovanje in pohvalo potrebuje podporo.