Svet za pravosodje in notranje zadeve, 9.–10. 6. 2016, 9. in 10. junij 2016

Najpomembnejši rezultati

Notranje zadeve, 10. junij

Orožje  

Ministri so se dogovorili o pogajalskem stališču Sveta glede predloga direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja, ki spreminja in dopolnjuje veljavno Direktivo 91/477/EGS. Predsedstvo bo na podlagi tega mandata začelo pogajanja z Evropskim parlamentom takoj, ko bo ta sprejel svoje stališče.

Revidirana direktiva naj bi odpravila nekatere pomanjkljivosti v veljavni zakonodaji, ki so bile ugotovljene zlasti po vrsti terorističnih napadov v Evropi.

Ard Van Der Steur, nizozemski minister za varnost in pravosodje ter predsednik Sveta, je dejal: „Po tragičnih terorističnih napadih v Parizu in Bruslju so ministri za pravosodje in notranje zadeve pozvali k hitremu sprejetju direktive. Nizozemsko predsedstvo je s to novo direktivo vzpostavilo pravično ravnotežje med notranjim trgom z dovoljenim strelnim orožjem na eni strani in krepitvijo varnosti državljanov EU na drugi strani.“

• Svet sprejel dogovor o pogajalskem stališču o poostritvi nadzora nad strelnim orožjem

Načrt za boljšo izmenjavo informacij 

Ministri so potrdili načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij, vključno z interoperabilnostnimi rešitvami, na področju pravosodja in notranjih zadev.

V načrtu so določeni okvir za celovitejšo informacijsko strukturo EU, konkretni in praktični kratko- in srednjeročni ukrepi ter dolgoročne usmeritve za boljše upravljanje in izmenjavo informacij.

Nedavni teroristični napadi v Parizu in Bruslju, nenehni teroristični napadi zunaj EU in trajajoča migracijska kriza dokazujejo, kako pomembno je vzpostaviti hitro, učinkovito in kakovostno upravljanje in izmenjavo informacij.

• Odziv na pojav tujih terorističnih borcev in nedavne teroristične napade v Evropi (ozadje)

Skupaj nam je uspelo povečati nadzor nad migracijskimi tokovi prek Turčije in Grčije. Zdaj moramo nujno preprečiti nadaljnje tragične utopitve v Sredozemskem morju. Ukrepati moramo skupaj in vzdolž celotne poti, med drugim z obravnavo temeljnih vzrokov za migracije in registracijo migrantov, ne pa z dopuščanjem njihovega neoviranega prehajanja, ter vračanjem ekonomskih migrantov v matične države. Klaas Dijkhoff, nizozemski minister za migracije in predsednik Sveta

Migracije

Svet je razpravljal o trenutnih stanju na področju migracij ter zlasti o uresničevanju izjave EU in Turčije z dne 18. marca in migracijskih tokovih v osrednjem Sredozemlju.

Ministri so ponovno poudarili, da je treba pospešiti vračanje migrantov iz Grčije v Turčijo in da je treba v ta namen pomoč EU prek agencije Frontex in Evropskega azilnega podpornega urada usmeriti predvsem v vzpostavljanje učinkovitega sistema za ugotavljanje dopustnosti in upravičenosti prošenj za azil. Države članice so potrdile, da se migranti lahko vrnejo v Turčijo in da bi se to moralo zgoditi.

Sodelujoče države članice so bile pozvane, naj pospešijo preselitve sirskih beguncev iz Sirije in se pripravijo na izvajanje prostovoljnega programa humanitarnega sprejema, pospešiti pa bi morale tudi premeščanje prosilcev za azil iz Grčije in Italije v skladu s sklepi Sveta iz septembra 2015.

• Reševanje problema migracijskih pritiskov (ozadje)

Liberalizacija vizumskega režima

Ministri so na splošno razpravljali o vizumski politiki na podlagi nedavnih predlogov Komisije, povezanih z liberalizacijo vizumskega režima.

Predsedstvo je opozorilo, da zaenkrat še ni zadostne podpore za sprejetje mandata, na podlagi katerega bi se lahko z Evropskim parlamentom začeli pogajati o predlogu za liberalizacijo vizumskega režima z Gruzijo. Več držav članic je izrazilo nezadovoljstvo zaradi tega in poudarilo, da upajo, da bo mandat čim prej potrjen.

Aktualne predloge bodo v naslednjih tednih ponovno obravnavala ustrezna delovna telesa Sveta v skladu s svojimi pristojnostmi.

Ministri so poudarili, da je vizumske obveznosti mogoče odpraviti le, če so izpolnjena predhodno dogovorjena merila. Opozorili so, da bo odločitev stroga in poštena ter sprejeta na podlagi ocene Komisije glede izpolnjevanja navedenih meril.

Pravosodje, 9. junij

Premoženjska razmerja mednarodnih parov  

18 držav članic se je dogovorilo o dveh uredbah za določitev pravil, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja poročenih parov ali parov v registriranih partnerskih skupnostih v čezmejnih razmerah (torej parov državljanov različnih narodnosti EU in/ali parov s premoženjem v drugih državah članicah EU).

V uredbah je določeno, katero sodišče bo pristojno in katero pravo se bo uporabljalo za vprašanja v zvezi z zakonskim premoženjskim razmerjem in v zvezi s premoženjskopravnimi posledicami registriranih partnerskih skupnosti. Vsebovali bosta jasna pravila o pravu, ki se uporablja v primeru ločitve ali smrti, in s tem omogočili več pravne varnosti ter odpravili vzporedne in potencialno nasprotujoče si postopke v različnih državah članicah. Prispevali naj bi tudi k lažjemu priznavanju in izvrševanju odločb v čezmejnih razmerah.

Nizozemski minister Ard van der Steur je v imenu nizozemskega predsedstva povedal: „Predsedstvo je zelo zadovoljno, da je bil v Svetu dosežen tolikšen in tako hiter napredek. Z okrepljenim sodelovanjem je bil namreč storjen premik z mrtve točke v tej zadevi. Sedaj sodeluje že 18 držav članic. Komisija, Evropski parlament in Svet so se v tem polletju dejavno posvetili tej zadevi in upamo, da se bodo po sprejetju predlogov okrepljenemu sodelovanju pridružile tudi druge države članice.“

• 18 držav članic sprejelo dogovor o ureditvi pravil za premoženjska razmerja mednarodnih parov

Kazensko pravosodje v kibernetskem prostoru  

Ministri za pravosodje so sprejeli dvoje sklepov, v katerih so določili konkretne ukrepe in časovni načrt nadaljnjega ukrepanje za izboljšanje sodelovanja pri preprečevanju kriminalnih dejavnosti v kibernetskem prostoru.

V sklepih so predvsem določeni konkretni ukrepi za nadaljnje ukrepanje, racionalizacijo medsebojne pravne pomoči in izboljšanje sodelovanja s ponudniki storitev, hkrati pa začenjajo proces razmisleka o možnih povezovalnih dejavnikih za izvršilno pristojnost v kibernetskem prostoru. Komisija je pozvana, da do junija 2017 predstavi rezultate na teh treh področjih.

• Boj proti kriminalnim dejavnostim v kibernetskem prostoru: dogovor Sveta o praktičnih ukrepih in nadaljnjih korakih

 Evropsko javno tožilstvo (EPPO) 

Ministri so v glavnem vsebinsko podprli zadnji sklop členov, obravnavanih na strokovni ravni med nizozemskim predsedovanjem. Predsedstvo je strokovnjake pozvalo, naj nadaljujejo pogajanja in pri tem upoštevajo pridržke nekaterih delegacij, hkrati pa je opozorilo, da ni mogoče ničesar šteti za dokončno dogovorjeno, dokler ne bo dosežen splošni dogovor o besedilu.

Navedeni členi se nanašajo na pravila o sistemu vodenja zadev in varstva podatkov, poenostavljene postopke pregona, splošne določbe ter finančne in kadrovske določbe.

Namen uredbe o evropskem javnem tožilstvu je prispevati k boju proti kaznivim dejanjem, ki škodujejo finančnim interesom EU, z ustanovitvijo evropskega javnega tožilstva, ki bo imelo pristojnosti na tem področju.