Videoseja ministrov in ministric za promet, 8. december 2020

Glavni rezultati

Zaračunavanje cestnin (evrovinjeta)

Ministri in ministrice so začeli neformalno videosejo z orientacijsko razpravo o predlogu za revizijo pravil EU o zaračunavanju cestnin (direktiva o evrovinjeti). Cilj predloga je reševanje pomembnih vprašanj, kot so emisije toplogrednih plinov in drugi vplivi na okolje, zastoji in financiranje cestne infrastrukture.

Predsedstvo je v informativnem dopisu ministre in ministrice pozvalo, naj izrazijo svoja stališča glede dveh vprašanj:

• morebitne možnost, da države članice vozila z največjo dovoljeno maso med 3,5 tone in 7,5 tone pod posebnimi pogoji izvzamejo iz obveznosti plačevanja cestnin ali uporabnin;
• nujnosti oziroma nenujnosti soglasja vseh držav članic, ki jih to zadeva, če bi država članica k infrastrukturni pristojbini, ki se zaračunava na posebnih cestnih odsekih na območjih z velikimi zastoji, hotela dodati določen pribitek, pri čemer so države članice, ki jih to zadeva, tiste, ki so del tega koridorja in mejijo na odsek koridorja, za katerega se uporablja pribitek.

Predsedstvo je ob koncu razprave ugotovilo, da je glede obeh vprašanj na pravi poti, zato se bo lotilo priprave osnutka pogajalskega mandata za sejo Odbora stalnih predstavnikov Sveta 18. decembra.

Posodobljena pravila o zaračunavanju cestnin bodo bistveno prispevala k prizadevanjem EU za okolju prijaznejši in bolj trajnosten promet ter za doseganje ciljev zmanjšanja emisij CO₂ v cestnem prometu do leta 2030. Napredovanje te zadeve je bilo pomembna prednostna naloga nemškega predsedstva in prepričan sem, da se bomo do konca našega mandata lahko dogovorili o stališču Sveta.

Andreas Scheuer, nemški zvezni minister za promet in digitalno infrastrukturo ter predsedujoči Svetu

• Informativno gradivo o reviziji direktive o evrovinjeti

Enotno evropsko nebo

Ministri in ministrice so imeli neformalno orientacijsko razpravo o predlogih Komisije o enotnem evropskem nebu, predstavljenih septembra 2020. Cilj predlogov je izboljšati evropsko upravljanje zračnega prostora in sistem navigacijskih služb zračnega prometa, da se izboljšajo zmogljivost, stroškovna učinkovitost in sposobnost sistema za prilagajanje spremembam v prometu, hkrati pa poskuša zmanjšati odtis CO₂ iz letalskega prometa. Predsedstvo je v vodilo razpravi pripravilo dokument za razpravo z vprašanji za udeležence.

Države članice so med razpravo podprle splošne cilje enotnega evropskega neba, zlasti v zvezi s cilji digitalne agende in zelenega dogovora, ter na splošno pozdravile poenostavitev in izboljšanje obstoječega pravnega okvira. Številni ministri in ministrice kljub temu menijo, da bi nekatere predlagane določbe lahko povzročile dodatno upravno breme in stroške.

Po mnenju nekaterih držav članic predlogi ne spoštujejo v celoti njihove suverenosti in odgovornosti v njihovem zračnem prostoru v skladu s Čikaško konvencijo niti suverene narave služb zračnega prometa. Poudarile so, da je treba pri pravilih v celoti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter vojaško, varnostno in obrambno razsežnost.

Države članice so sicer odločno podprle okrepitev vidika omrežja in vloge Eurocontrola, vendar so obenem nekateri ministri in ministrice poudarili, da je treba funkcije in naloge upravitelja omrežja dodatno pojasniti.

Pri reformi bi morale biti upoštevane tudi vse posebnosti različnih držav članic. V zvezi s tem je bilo izraženih več pomislekov glede ustreznosti vseevropskih ciljev za službe na terminalih in omejene vloge držav članic pri načrtovanju uspešnosti in določanju cen na enoto.

Države članice menijo tudi, da je treba pojasniti koristi predloga za ustanovitev neodvisnega evropskega regulatorja, tj. organa za oceno uspešnosti, v okviru Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA).

Ministri in ministrice so se strinjali, da bi digitalizacija in tržni pristop lahko prispevala k učinkovitosti zagotavljanja podpornih podatkovnih storitev. Kljub temu bi bilo treba ohraniti možnost, da države ohranijo celostno upravljanje zračnega prometa za civilno in vojaško letalstvo.

Več ministrov in ministric je poudarilo, da bi morala nova pravila upoštevati potrebe vseh deležnikov in si prizadevati za uresničitev ciljev brez ustvarjanja nepotrebnih upravnih bremen in stroškov. V zvezi s tem so nekateri izrazili obžalovanje, da predlog ne upošteva dramatičnega učinka COVID-19 na ta sektor in uvaja strukturne spremembe, ki bi lahko povzročile nadaljnjo razdrobljenost in večjo zapletenost v času, ko sektor potrebuje stabilnost, da bi si opomogel.

Države članice so menile, da mora letalska industrija zmanjšati svoje emisije CO₂, več delegacij pa je omenilo, da bi bilo treba za nekatere ukrepe, kot sta obvezno prilagajanje pristojbin na evropski ravni ali skupna cena na enoto, opraviti dodatno analizo stroškov in koristi.

Današnja orientacijska razprava bo zagotovila pomembne usmeritve za nadaljnje delo v zvezi z zakonodajnimi predlogi o enotnem evropskem nebu.

• Dokument predsedstva za razpravo – Izboljšanje učinkovitosti evropskega upravljanja zračnega prometa

Razno

Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo z razpravami o novem pristopu k mobilnosti, ki bo dopolnil strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, ki jo bo Evropska komisija predstavila 9. decembra. Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo tudi o trenutnem stanju v zvezi s sedanjimi predlogi o železniškem prometu in vplivu COVID-19 na pravice letalskih potnikov.

Luksemburška delegacija je opozorila, da še vedno zahteva usklajene naložbe v širitev evropskega železniškega omrežja, finska delegacija pa je poročala o srečanju na visoki ravni o povezani in avtomatizirani vožnji. Avstrijska delegacija je predstavila skupno izjavo, ki jo je predložila skupaj z Belgijo, Dansko, Francijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Portugalsko; v njej so Komisija in vsi deležniki pozvani, naj si prizadevajo za družbeno odgovorno okrevanje letalske industrije. Poljska delegacija je ministre in ministrice seznanila s skupno izjavo Višegrajske skupine o prihodnji reviziji vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T).

Komisija je ministre seznanila s krizo izmenjav posadk v sektorju ladijskega prometa, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Prisotne je seznanila tudi z novostmi glede platforme za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo letalskih potnikov, ki državam članicam pomagajo pri ocenjevanju tveganja prihodov in omogočajo sledenje stikom v okviru pandemije COVID-19, ter države članice pozvala, naj sodelujejo v pilotnem projektu, ki ga vodi EASA.

Prihodnje portugalsko predsedstvo je predstavilo svoj delovni program za prvo polovico leta 2021.

Vse točke dnevnega reda te videoseje so bile obravnavane v obliki javne seje.