Pojasnila o proračunskem instrumentu za evrsko območje
Kaj pravzaprav je proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost (BIC)?
Gre za proračunsko orodje, namenjeno evrskemu območju. Iz njega se bodo financirali svežnji strukturnih reform in javnih naložb za krepitev potencialne rasti gospodarstev evrskega območja in odpornosti enotne valute na gospodarske pretrese.
BICC sicer temelji na proračunu EU, vendar se od obstoječih instrumentov EU razlikuje v številnih pogledih. Evrski vrh in Evroskupina bosta vsako leto poskrbela za strateške smernice za BICC, sam instrument pa bo upravljala Komisija.
Instrument, ki bi bil osredotočen na evrsko območje, je postal še nujnejši po krizi, ki se je s kopičenjem razhajanj med članicami evrskega območja dodatno zaostrovala. Evrskemu območju je manjkalo orodje za spodbujanje konkurenčnosti in konvergence med članicami ter utrjevanje gospodarskega usklajevanja. Z ustreznim umerjanjem lahko ta instrument postane gonilo vključujoče in trajnostne rasti.
Države članice, ki še niso članice evrskega območja, vendar so že vključene v mehanizem deviznih tečajev II, bodo lahko sodelovale prostovoljno.
Kdaj se bo začel uporabljati?
Uporabljati naj bi se začel skupaj s proračunom EU za obdobje 2021–2027 (imenovanim tudi večletni finančni okvir), ki naj bi začel veljati leta 2021.
Koliko denarja bo na voljo?
BICC bo sredstva črpal iz proračuna EU. Glede zneska sredstev, ki bodo na voljo BICC, ni bila sprejeta še nobena odločitev. Voditelji in voditeljice bodo o njem odločali v okviru pogajanj o proračunu EU.
Finsko predsedstvo Sveta, ki vodi pogajanja o proračunu EU za obdobje 2021–27 in ki so ga voditelji in voditeljice pozvali, naj predloži t. i. „pogajalski okvir“, namerava za določitev obsega BICC v teh pogajanjih upoštevati na evrsko območje vezani delež specifične proračunske vrstice, ki je vključena v predlog Komisije za proračunski sveženj EU za to obdobje. Ta proračunska vrstica pa ustreza orodju za izvajanje reform, ki je bilo prvotno zasnovano kot podpora reformnim pobudam v vseh državah EU. Komisija je v svojem predlogu v ta namen predvidela 25 milijard EUR, od katerih naj bi bilo približno 17 milijard EUR dodeljenih 19 državam članicam evrskega območja. Zaenkrat so ti zneski zgolj okvirni.
Kdo bo upravljal instrument? Kakšna je vloga Evroskupine?
Države evrskega območja bodo zagotovile strateške smernice za ta instrument, Komisija pa bo nadzorovala njegovo izvajanje in državam članicam zagotavljala podporo.
Vlade držav evrskega območja bodo določile prednostne naloge glede reform in naložb v evrskem območju kot celoti, te prednostne naloge pa bodo potem podlaga za ocenjevanje projektov, ki jih bo predložila posamezna država.
Kakšna je povezava z evropskim semestrom?
Proces izbire projektov za reforme in naložbe, ki naj bi jih podpiral BICC, bo temeljil na časovnici evropskega semestra.
Prvi korak v tem procesu bo razprava med državami članicami evrskega območja o prednostnih nalogah glede reform in naložb. Temu bodo sledila okrepljena priporočila za evrsko območje, ki so ključni del semestra.
Države članice bodo nato predložile predloge, ki naj bi bili praviloma sestavljeni iz svežnjev reform in naložb, povezanih z nacionalnimi reformnimi programi. Komisija bo pri ocenjevanju projektov upoštevala obstoječa priporočila za posamezne države.
Predlogi držav članic bodo poleg predvidenih stroškov, povezanih z naložbami in, če je ustrezno, strukturnimi reformami, ter utemeljitve teh stroškov, vključili tudi časovnico izvajanja, v kateri bodo navedeni ustrezni mejniki in cilji.
Kakšno vlogo bodo v zvezi z BICC imeli nacionalni parlamenti?
Proračunski instrument bo del proračuna EU, kar pomeni, da bosta pomembno vlogo imela tudi Evropski parlament in Evropsko računsko sodišče.
Komisija bo pristojna za izvrševanje proračuna. Evropsko računsko sodišče bo nadziralo uporabo sredstev, Evropski parlament pa bo moral dati razrešnico.
Obenem bodo tudi nacionalni parlamenti imeli možnost, da se izrečejo glede posameznih nacionalnih predlogov za upravičene projekte.
Kako se je sploh porodila zamisel o posebnem proračunu za evrsko območje?
Oblikovalci oz. oblikovalke politik ter ekonomska srenja že dolgo razpravljajo o tem, da v zasnovi ekonomske in monetarne unije manjka fiskalni steber, ki bi stal ob strani enotni denarni politiki.
Fiskalna politika, kakršna je danes, ne spada v deljeno pristojnost, temveč o njej odločajo nacionalni organi, ki morajo vseeno upoštevati skupno dogovorjena fiskalna pravila.
Z vzpostavitvijo BICC pa bomo dobili novo proračunsko orodje, ki bo namenjeno evrskemu območju. Ta instrument bo s spodbujanjem konvergence in konkurenčnosti prispeval k zbliževanju gospodarstev evrskega območja. S tem naj bi se povečala učinkovitost monetarne politike, kar bi obenem moralo pomiriti zaskrbljenost glede potrebe po trajnih fiskalnih transferjih.
Kako bodo države financirale ta instrument?
Instrument bo črpal iz proračuna EU. Tega financirajo države članice s svojimi prispevki, ki na splošno ustrezajo velikosti njihovih gospodarstev.
Zadevna uredba bo vključevala klavzulo, na podlagi katere bodo sodelujoče članice instrument lahko financirale z nacionalnimi prispevki mimo t. i. lastnih sredstev proračuna EU. V ta namen bi bilo treba skleniti medvladni sporazum.
Tehnično delo v zvezi s tem vprašanjem se nadaljuje, končna odločitev pa bo sprejeta v okviru pogajanj o proračunu EU.
Ali se bo BICC izplačeval v obliki nepovratnih sredstev ali posojil ali bo morda možno oboje?
Podpora bo imela obliko nepovratnih sredstev, z drugimi besedami: šlo bo za neposredne finančne prispevke. Ocena stroškov – v okviru sredstev, ki so državam članicam dodeljena na podlagi razdelitvenega ključa – bo izhodišče za določitev zneska podpore, ki ga bo za dani projekt prejela posamezna država članica.
Kakšna je razlika med BICC in drugimi strukturnimi skladi?
BICC med drugimi proračunskimi instrumenti EU, zlasti strukturnimi skladi, izstopa po namenskem upravljanju in po prožnosti dodeljevanja in porabe sredstev.
Instrument je namenjen odzivanju na spreminjajoče se izzive, ki so jim izpostavljene članice evrskega območja. V ta namen bodo članice evrskega območja vsako leto skupaj odločale o tem, kako naj bi bil denar porabljen, kar jim bo omogočilo učinkovito ekonomsko usmerjanje.
Instrument bo za utrditev tega procesa dopuščal določeno stopnjo prožnosti pri dodeljevanju sredstev med državami skladno z njihovimi prednostnimi nalogami.
Vse to je sicer v nasprotju z večletnim proračunom EU, katerega znaten delež je dodeljen že vnaprej.
Ali bo potrebno sofinanciranje s strani držav?
V igro morajo tudi države članice. V normalnih razmerah bodo nacionalne vlade krile 25 % stroškov upravičenih projektov. V primeru zelo neugodnih gospodarskih razmer, kot so opredeljene v Paktu za stabilnost in rast, pa se bo ta stopnja sofinanciranja zmanjšala za polovico.
Ali je v sklopu BICC predvidena tudi stabilizacijska funkcija?
BICC je usmerjen v konvergenco in konkurenčnost. V kriznih časih so sredstva omejena, kar pogosto najbolj prizadene ravno naložbe. Za zaščito naložbenih ravni bodo v primeru zelo neugodnih gospodarskih razmer nacionalne stopnje sofinanciranja zmanjšane. To bo pomagalo pri podpiranju gospodarstva.
Razprave na tehnični ravni v zvezi z vzpostavitvijo morebitnega stabilizacijskega instrumenta, kot je npr. skupni sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti ali sklad za težke čase, so v teku. Vendar o tem še ni soglasja.
Kako se bo razdeljeval denar iz BICC?
BICC bo na voljo vsem državam evrskega območja.
Vsaj 80 % sredstev bo porazdeljenih med posamezne države glede na naslednji merili: obrnjeni BDP na prebivalca in celotno prebivalstvo. Nobena država ne bo prejela manj kot 70 % deleža, ki ji pripada, kar pomeni, da bodo vse države nazaj dobile vsaj sedem od desetih evrov svojega prispevka v ta fond.
Preostala sredstva, ki pa ne bodo presegla 20 % BICC, bodo porabljena prožno v odgovor na izzive, s katerimi se bodo soočale posamezne države, in sicer se bodo z njimi podpirali zelo ambiciozni svežnji reform in naložb.
Ali so sredstva BICC vezana na kakšne pogoje?
Pogojev politike, ki bi zadevali specifično BICC, ni. Bodo pa za ta instrument veljali pogoji politike, ki omejujejo dostop do proračunskih sredstev EU.
To pomeni, da bo dostop do financiranja odvisen od veljavne makroekonomske pogojenosti, kakor je določena v uredbi o skupnih določbah, in od upoštevanja horizontalnih pravil, ki se uporabljajo za izvrševanje proračuna EU (npr. finančne uredbe).
Poleg tega bodo morale države članice izpolniti zaveze glede izvajanja predlaganih svežnjev strukturnih reform in naložb.
Čigava je odločitev o vzpostavitvi BICC? In kdaj je bila sprejeta?
Potem ko je evro prebrodil finančno krizo, se je izoblikoval konsenz, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe, s katerimi bi povečali njegovo odpornost in gospodarstva dodatno zaščitili pred gospodarskimi pretresi.
Na podlagi tega so decembra 2017 voditelji in voditeljice pozvali ministre in ministrice, naj oblikujejo evropski mehanizem za stabilnost, vzpostavijo varovalni mehanizem za reševanje bank in dokončno oblikujejo bančno unijo.
V prvi polovici leta 2018 je Evroskupina (v vključujoči sestavi) pod predsedstvom Mária Centena na podlagi prispevkov Francije in Nemčije opravila orientacijsko razpravo o proračunu evrskega območja.
Na podlagi tega je Mário Centeno v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku podal izčrpen seznam vseh odprtih vprašanj, ki so se pojavila v razpravah in bi lahko bila vključena na seznam reform evrskega območja. Voditelji in voditeljice EU so junija 2018 pozvali Evroskupino, naj preuči vsa ta vprašanja.
Tako je predsednik Evroskupine že decembra predsednika Tuska pisno obvestil, da so ministri in ministrice pripravljeni delati na „zasnovi, izvajanju in časovnici proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost“.
Voditelji in voditeljice EU so v odgovor pozvali Evroskupino, naj opredeli ključne značilnosti BICC, ki so jim bile predstavljene in ki so jih potem junija 2019 tudi vnovič potrdili.