Skip to content

Glosar: reforma ekonomske in monetarne unije

Reforma ekonomske in monetarne unije (EMU)

Sklop ukrepov za izboljšanje delovanja evrskega območja.

Na evrskem vrhu junija 2018 je Evroskupina dobila mandat za nadaljnjo okrepitev obstoječega sistema EMU.
Mandat je zajemal:

  • krepitev bančne unije
  • zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju
  • uvedbo skupnega varovala za enotni sklad za reševanje, pri čemer naj bi to varovalo zagotavljal EMS
  • oblikovanje instrumentov finančne pomoči in vlogo EMS

Evroskupina je razpravljala tudi o različnih pogledih na vzpostavitev fiskalne zmogljivosti za evrsko območje. 4. decembra je sprejela izčrpno poročilo, ki je bilo predloženo voditeljem in voditeljicam pred evrskim vrhom 14. decembra.

Bančna unija

Reševanje s sredstvi upnikov: mehanizem, prek katerega stroške reševanja banke, ki propada ali bo verjetno propadla, krijejo predvsem njeni delničarji in upniki in ne davkoplačevalci (reševanje z javnimi sredstvi).

Bančna unija: sistem bančnega nadzora in reševanja na ravni EU, ki deluje na podlagi pravil, veljavnih po celi Uniji.

EMS kot varovalo za enotni sklad za reševanje: se uporabi v primeru reševanja bank, če sredstev, ki so na voljo v enotnem skladu za reševanje, ni dovolj. Posojila v okviru tega varovala bo povrnil bančni sektor. Varovalo naj bi zagotavljal evropski mehanizem za stabilnost.

Evropski sistem jamstva za vloge: predlog Komisije, katerega namen je zagotoviti trdnejšo in enotnejšo zaščito vlog v evrskem območju. Cilj je vzpostavitev enotne skupne sheme, s katero bi vse vloge v bančni uniji zavarovali do višine 100 000 EUR.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL): najmanjši znesek kapitala in obveznosti, ki ga mora imeti banka za pokrivanje izgub in za dokapitalizacijo v primeru propada. Gre za ključni instrument, ki omogoča urejeno reševanje bank v težavah, ne da bi to ogrozilo stabilnost finančnega sistema.

Slaba posojila: bančno posojilo šteje za nedonosno, kadar posojilojemalec več kot 90 dni ne plača dogovorjenega obroka ali obresti.

Enotni sklad za reševanje: sklad, ki se uporablja kot pomoč pri reševanju bank v težavah. V celoti ga financira bančni sektor.

Enotni mehanizem za reševanje: sistem za urejeno reševanje bank v težavah z minimalnimi stroški za davkoplačevalce in realni sektor. Sestavljajo ga osrednji organ bančne unije za reševanje, Enotni odbor za reševanje in enotni sklad za reševanje.

Enotni mehanizem nadzora: skupni sistem, prek katerega poteka nadzor bank v EU. ECB neposredno nadzira najpomembnejše banke evrskega območja, medtem ko manj pomembne banke ostajajo pod nadzorom nacionalnih bančnih organov, pri čemer ima ECB le usklajevalno vlogo.

Reforma evropskega mehanizma za stabilnost

Prestrukturiranje dolga: proces, ki subjektu zasebnega ali javnega prava v finančnih težavah omogoča zmanjšanje dolga, ki ga ne more odplačati, ali spremembo pogojev njegovega odplačila, da bi tako izboljšal ali ponovno zagotovil likvidnost ter lahko nadaljeval svoje poslovanje.

Evropski mehanizem za stabilnost (EMS): mednarodna finančna institucija, ki zagotavlja finančno pomoč državam evrskega območja, ki so jih prizadele resne težave v zvezi s financiranjem ali jim takšne težave grozijo. Njegova skupna posojilna zmožnost je 500 milijard evrov.

Posojilni instrumenti: sklop instrumentov, ki jih ima mehanizem EMS trenutno na voljo za opravljanje nalog: posojila v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev, nakupi na (primarnih in sekundarnih) trgih, preventivna kreditna linija, posojila za neposredno in posredno dokapitalizacijo bank. Doslej so se uporabljala zgolj posojila v okviru finančnega programa in posredne dokapitalizacije bank.

Preventivna kreditna linija: finančna pomoč, ki jo EMS odobri državi, preden ta zaide v težave pri zbiranju sredstev na kapitalskih trgih, in tako prepreči krizne razmere. Lahko se črpa prek posojila ali pa se v ta namen izda nova delnica oziroma obveznica. Obstajata dve vrsti preventivnih kreditnih linij:

  • preventivna pogojena kreditna linija: na voljo državi članici, katere gospodarski in finančni položaj je v osnovi trden, kakor se določi ob upoštevanju šestih meril za upravičenost, kot so javni dolg, zunanji položaj ali dostop do trga po razumnih pogojih.
  • kreditna linija pod razširjenimi pogoji: na voljo državi članici, katere gospodarski in finančni položaj je še vedno trden, ki pa ne izpolnjuje meril za upravičenost do preventivne pogojene kreditne linije. Pogoj za uporabo kreditne linije pod razširjenimi pogoji je sprejetje korektivnih ukrepov za preprečitev prihodnjih težav v zvezi z dostopom do tržnega financiranja.

Klavzule CAC z enotno agregacijo: pravna pravila za državne obveznice, ki zagotavljajo večjo urejenost in predvidljivost prestrukturiranja dolga. Zmanjšujejo tveganje, da bi se majhna skupina imetnikov obveznic odločila ne sodelovati pri prestrukturiranju in bi oblikovala manjšino, ki bi to prestrukturiranje preprečila, v upanju, da bi si tako zagotovila ugodnejšo ponudbo (problem upniškega nasprotovanja prestrukturiranju). Ta „nasprotovanja prestrukturiranju“ lahko zavlečejo reševanje krize. Finančni ministri in ministrice evrskega območja nameravajo ta pravila uvesti najkasneje leta 2022 in to zavezo vključiti v Pogodbo o EMS.

Instrument za konvergenco in konkurenčnost

Predlog za vzpostavitev proračunskega instrumenta s ciljem spodbujanja ekonomske konvergence, s katero bi okrepili konkurenčnost v državah članicah evrskega območja. Ta instrument bi bil vključen v proračun EU.